80 odstotkov svinjine uvožene? UVHVVR: Te analize niso dokončen dokaz

Sodeč po rezultatih raziskave, ki so jo izvedli Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto, Institut Jožef Stefan (IJS) in druge institucije, je kar 79 odstotkov svinjskega mesa, ki je naprodaj kot slovensko, uvoženega, je prejšnji teden poročal časnik Dnevnik. Za kako resno težavo gre, kaj to pomeni za potrošnike in v kakšnem stanju je slovenska prašičereja? Poiskali smo odgovore.

Na podlagi ugotovitev enega projekta ni mogoče neposredno sklepati o dejanskih razmerah na celotnem trgu svinjskega mesa, vendar je rezultat te raziskave zelo nazoren in poveden, so jasni na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). "Čeprav gre za manjšo analizo (vključenih je bilo 19 komercialnih vzorcev), je to dober indic, da je na trgu nekaj narobe, saj je bilo kar 79 % vzorcev identificiranih kot potencialno tujega porekla."

Zaupanje potrošnikov v slovensko poreklo je po njihovem mnenju relativno veliko, vendar samo zaupanje sektorju ne pomaga veliko. "Ključna težava je, da se potrošniki pri samem nakupu ne odločajo na podlagi porekla, kot to počnejo v nekaterih drugih državah, na primer v Avstriji. Želja je, da bi potrošniki zaupali kakovosti slovenskih živil in to zaupanje dejansko pretopili v nakupno odločitev."

Trenutne razmere v slovenski prašičereji so po njihovih besedah kritične, kar se odraža predvsem v izjemno nizki stopnji samooskrbe, ki je s preteklih 80 odstotkov padla na trenutnih dobrih 30 odstotkov. "Čeprav je bilo okoli leta 2020 zaznati rahlo okrevanje, najnovejši podatki iz t. i. zelenega poročila kažejo, da sektor trenutno ponovno beleži padec. Cene mesa pri kmetih so dosegle najnižjo raven v zadnjih osmih letih, in čeprav se kažejo prvi znaki stabilizacije, sektor nujno potrebuje napovedano finančno pomoč Ministrstva za kmetijstvo," opozarjajo.

Ključne težave so večplastne in se začnejo pri izjemno nizkih odkupnih cenah, ki so dosegle najnižjo raven v zadnjih osmih letih. "Takšno stanje neposredno vodi v pomanjkanje investicij, kar pomeni, da v sektor ne vstopajo novi rejci, obseg proizvodnje pa se vztrajno krči. Zaradi pomanjkanja sredstev slovenske kmetije v zadnjih dveh desetletjih niso sledile sodobnim trendom, kot sta robotizacija in digitalizacija hlevov, kar sosednji Avstriji omogoča bistveno večjo konkurenčno prednost zaradi večje avtomatizacije in manjše potrebe po delovni sili."

Obstoječi sistem po njihovem mnenju ne ščiti dovolj niti slovenskih rejcev niti potrošnikov, na kar nevladne organizacije opozarjajo že dolgo. "Čeprav je bil leta 2022 sprejet pravilnik o masnih bilancah, se ta zaradi nenehnega podaljševanja prehodnega obdobja še vedno ne izvaja. V celotni verigi, vključno z živilskopredelovalnim in dobaviteljskim sektorjem, se namreč ugotavlja veliko ponarejanja porekla."

Dodaten pritisk na sektor predstavljajo nove omejitve pri tradicionalnih domačih kolinah, saj so se mnogi rejci v Sloveniji specializirali prav za rejo prašičev za končne kupce, ki izvajajo ta tradicionalna opravila. Kljub temu da je stopnja samooskrbe s prejšnjih 80 odstotkov padla na trenutnih dobrih 30 odstotkov, se paradoksalno pojavljajo velike težave pri prodaji domačih prašičev na slovenskem trgu. Zaradi tega so kmetje pogosto prisiljeni svojo živino prodajati v Avstrijo, kjer so konkurenčni pod istimi pogoji kot tamkajšnji kmetje.

Na KGZS podpirajo dodatne ukrepe za večji nadzor nad označevanjem porekla mesa na trgu, kar je tudi ena izmed strokovnih zahtev kmečkih nevladnih organizacij. "Podpirajo se ukrepi za večji nadzor z uvajanjem masnih bilanc in preverjanjem porekla preko izotopov vode. Velika pričakovanja so usmerjena tudi v shemo "izbrana kakovost", kjer morajo biti vsi izdelki od prašičev, ki so bili rojeni, rejeni, zaklani in predelani v Sloveniji."

Konkurenčnost bi po njihovem mnenju izboljšale nove investicije v sodobne hleve, ki bi omogočili večjo avtomatizacijo in digitalizacijo ter s tem manjšo potrebo po delovni sili. "V sosednji Avstriji so na teh področjih na izjemno visokem nivoju, kar jim daje prednost pred slovenskimi rejami. Za večjo konkurenčnost so nujne tudi višje odkupne cene, ki bi dvignile ekonomičnost in spodbudile investicijski cikel."

Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) ugotovitve omenjene raziskave razumejo kot resno opozorilo, da sistem sledljivosti in označevanja porekla pri svinjini očitno ne deluje tako, kot bi moral.

"Če analiza pokaže, da je velik delež mesa, označenega kot slovenskega, verjetno tujega izvora, to ni obrobna napaka, ampak znak resnih sistemskih pomanjkljivosti. Takšne kršitve spadajo med potvorbe, ki se uvrščajo med najbolj resne oblike prehranskih goljufij in zahtevajo odločno in sistemsko obravnavo. Ne gre zgolj za zavajanje potrošnikov, ampak tudi za izkrivljanje konkurence, gospodarsko škodo ter dolgoročno omajanje zaupanja vseh deležnikov v prehransko verigo," menita dr. Eva Marija Čad in dr. Matjaž Pirc.

Sodeč po rezultatih raziskave iz avgusta 2024, meso in mesni izdelki sodijo med živila, za katera potrošniki menijo, da so med pogosteje potvorjenimi. "Zgovorno je tudi dejstvo, da je več kot polovica slovenskih anketirancev odgovorila, da so se že srečali s potvorjenim izdelkom, kar predstavlja najvišji delež med vključenimi državami. Na podlagi teh podatkov lahko sklepamo, da je zaupanje načeto. To potrjujejo tudi številna vprašanja in prijave potrošnikov, ki se obračajo na ZPS zaradi dvomov o dejanskem poreklu živil."

Zavajanje glede porekla hrane je z vidika pravic potrošnikov izjemno resen problem, še pravijo na ZPS. "Ne gre le za formalno nepravilnost na označbi, ampak za kršitev temeljne pravice potrošnika do resničnih, jasnih in nezavajajočih informacij. Potrošnik se pogosto odloča za nakup prav na podlagi porekla, bodisi zaradi podpore domači pridelavi, bodisi zaradi zaupanja v kakovost ali zaradi krajših dobavnih verig. V takšnih primerih gre za zavajanje, ki neposredno vpliva na ekonomsko odločitev potrošnika. Takšne prakse pa ne škodujejo le potrošnikom, ampak v neenakopraven položaj postavljajo tudi proizvajalce in prodajalce, ki spoštujejo pravila."

Trenutni sistem označevanja porekla po njihovem mnenju ni dovolj pregleden in razumljiv za povprečnega kupca. "Pri mnogih izdelkih, zlasti predelanih, so pravila glede označevanja porekla premalo obvezujoča, preohlapna in premalo specifična. Dovoljujejo namreč zelo splošne navedbe, kot so poreklo iz EU, poreklo izven EU ali poreklo iz EU in izven EU, ki potrošniku ne omogočajo realne presoje o dejanskem izvoru živila," so opozorili.

Pravila glede označevanja so sicer strožja pri nekaterih kategorijah, kot so sveže in zamrznjeno meso, ribe, sadje in zelenjava, med, oljčno olje ter jajca, kjer so informacije za potrošnika praviloma bolj jasne in razumljive. Vendar pa ob ugotovitvah, kakršnim smo priča trenutno, po mnenju ZPS lahko izgubljajo svojo verodostojnost in pomen.

Na ZPS si želijo bistveno bolj učinkovitega in proaktivnega nadzora ter več sistemskega preverjanja dejanskega porekla, ne zgolj preverjanja dokumentacije. "Raziskava IJS jasno kaže, da danes obstajajo znanstvene metode, s katerimi je mogoče dodatno preverjati verodostojnost navedb o poreklu, zato bi bilo smiselno takšne pristope vključevati v nadzorne mehanizme pogosteje in bolj sistematično. Potrebna so tudi jasnejša in bolj poenotena pravila označevanja, ki bi potrošniku omogočila enostavno razumevanje podatkov. Težava je tudi v tem, da je velik del embalaže namenjen oglaševalskim sporočilom, medtem ko so ključne informacije pogosto podane manj pregledno. Ob tem se odpira tudi vprašanje prioritet v industriji: če lahko sektor namenja znatna sredstva oglaševanju, bi bilo smiselno del teh sredstev nameniti tudi izboljšanju sledljivosti in preprečevanju potvorb, saj so lahko posledice izgube zaupanja potrošnikov dolgoročne in za trg bistveno bolj škodljive kot učinki manjšega oglaševanja."

Pomemben vidik so tudi sankcije, ki morajo biti dovolj visoke in učinkovite, da delujejo odvračalno, še izpostavljajo na ZPS. "V primeru resnih ali ponavljajočih se kršitev bi morali pristojni organi dosledno uporabljati tudi najstrožje razpoložljive ukrepe, vključno z začasno prepovedjo opravljanja dejavnosti in umikom izdelkov s trga, pri hujših ali sistematičnih kršitvah pa bi bilo smiselno razmisliti tudi o strožjih sankcijah, ki bi lahko vodile do trajne izključitve kršiteljev s trga."

Potrošnikom svetujejo, da kupujejo pri preverjenih ponudnikih, po možnosti neposredno pri pridelovalcih ali pri trgovcih, ki zagotavljajo večjo sledljivost, ter da dajejo prednost shemam kakovosti. "Kljub temu pa je treba jasno poudariti, da se potrošnik pred takšnimi zavajanji težko učinkovito zaščiti sam. Potrošnik nima dostopa do vseh informacij iz dobavne verige in ne more sam preverjati resničnosti navedb. Tudi popolno razumevanje deklaracije ne zagotavlja, da so podatki točni. Odgovornost za resničnost informacij mora ostati na strani podjetij in nadzornih organov, ne pa na potrošniku. Potrošniki s svojimi nakupi omogočajo obstoj prehranske industrije, zato je nedopustno, da so izpostavljeni zavajanju," še menijo v ZPS.

Na Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) z omenjeno raziskavo niso seznanjeni in so začudeni, da jim ministrstvo kot predlagatelj živilske zakonodaje in varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano nikoli nista predstavila takšne izotopske analize živil v povezavi z ugotavljanjem morebitnih neskladnosti glede porekla mesa, v tem primeru svinjine. Tudi oni poudarjajo, da je zaupanje v označevanje živil zanje temeljnega pomena, saj "ima potrošnik pravico vedeti, kaj kupuje, ta pravica pa mora biti zaščitena z jasnimi pravili na vsakem koraku v celotni dobavni verigi".

TZS je sicer že v letu 2022 v sodelovanju z vsemi deležniki v mesni verigi ob sodelovanju Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin sodelovala s svojimi strokovnimi predlogi, ko se je pripravljal osnutek predpisa, ki se nanaša na t. i. masne bilance pri svežem mesu. Pravilnik o zagotavljanju sledljivosti porekla za nepredpakirano sveže, ohlajeno in zamrznjeno goveje, prašičje, ovčje, kozje in perutninsko meso z vsemi spremembami je bil sprejet v letu 2022, izvajalci v tej verigi pa so morali svoje poslovanje uskladiti z določbami v njem. Od 1. septembra 2024 dalje morajo izvajalci te dejavnosti na maloprodajnem računu za označevanje države porekla ali kraja izvora uporabljati oznako iz Priloge 1 – to pomeni, da morajo biti te vrste svežega mesa zaradi zagotavljanja sledljivosti od kmeta, zadruge, živilskopredelovalne industrije in trgovca do končnega potrošnika na maloprodajnem računu označene s štirimi identifikatorji SI, VzSI, EU, Ne-EU.

"Prav tako so se deležniki v tej verigi že v letu 2024 dogovorili, da se ustanovi posebna delovna skupina za pripravo strokovnih izhodišč za vzpostavitev elektronskega informacijskega sistema za masne bilance, pri čemer je svoje videnje tega sistema podala le TZS, medtem ko pogledov ostalih deležnikov po več kot dveh letih še vedno nimamo, kar je zaskrbljujoče," so navedli.

Opomnili so, da so trgovci le en, končni del, ki sestavlja mesno verigo. "Meso prevzemajo od svojih dobaviteljev, ki jim morajo poleg mesa dostaviti še spremljajočo dokumentacijo, iz katere morajo biti med drugim razvidni tudi podatki o sledljivosti tega mesa. Poleg tega imajo trgovci že ob prevzemu mesa vzpostavljene svoje interne kontrole. Kakovost in označevanje izdelkov preverjajo skladno s svojimi strogimi internimi pravili, pogosto tudi nenapovedanimi internimi kontrolami mesa, in doslednim upoštevanjem zakonodaje. Po razpoložljivih informacijah tako pristojnih nadzornih organov kot tudi certifikacijskih organov večjih pomanjkljivosti pri označevanju mesa ni bilo ugotovljenih."

Na trgovinski zbornici podpirajo opravljanje nadzora pri vseh deležnikih v verigi, torej tudi v trgovini. Prav tako bodo še naprej nadaljevali z usposabljanji članov, kjer se izvede predstavitev zakonodajnih novosti in ugotovljenih pomanjkljivosti pri že opravljenih nadzorih pristojnih organov, kamor sodi tudi izvajanje sledljivosti in označevanje mesa. Pozdravljajo pa tudi uvedbo prepoznavne oznake "zastavice" preko novega nacionalnega predpisa, ki jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo po 25 letih njihovih prizadevanj.

Z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so sporočili, da z Institutom Jožef Stefan na področju analitike radioaktivnih izotopov sodelujejo že več let, in sicer na področju svežega sadja in zelenjave.

Te metode želijo uporabljati tudi za preverjanje izvora mesa, vendar ima ta pristop zaenkrat še nekaj pomembnih omejitev:

- rezultati analiz se lahko med sosednjimi geografskimi območji prekrivajo, zato ni vedno jasno, od kod izdelek prihaja;
- na rezultate vplivata krma in način reje, saj prehrana živali lahko spremeni izotopski "podpis";
- razlaga rezultatov je zahtevna in ni vedno enoznačna – za zanesljive zaključke bi potrebovali veliko količino podatkov, zbranih skozi daljše obdobje, katerih za prašičje meso za zdaj še ni na voljo;
- izotopski podpis se lahko spreminja skozi čas (npr. zaradi letnih časov ali sprememb v vrsti uporabljene krme), kar skupaj z nujnostjo zbiranja podatkov skozi daljše obdobje še dodatno oteži zagotavljanje zanesljivosti;
- metoda še ni uradno potrjena – akreditirana.

"Zaradi vsega tega takšne analize same po sebi niso povsem zanesljive za določanje porekla. Uporabne so predvsem kot pomoč pri odkrivanju sumljivih primerov, ne pa kot dokončen dokaz," poudarjajo na UVHVVR.

Glede na zelo omejeno število analiziranih vzorcev (bilo jih je 19) po njihovem mnenju ni mogoče izvesti statistično zanesljivih zaključkov, še posebej pa ne utemeljeno trditi, da je kar 80 odstotkov prašičjega mesa, ki se na trgu označuje kot slovensko, v resnici uvoženega izvora.

"Takšen sklep presega dokazno moč razpoložljivih podatkov in ni metodološko upravičen. Iz članka tudi ni razvidno, ali je pravilno uporabljeno poimenovanje poreklo Slovenija. Ta izraz namreč pomeni, da je bila žival rojena, vzrejena in zaklana v Sloveniji. Če je bila žival rojena v drugi državi (članici EU ali tretji državi), nato pa vzrejena in zaklana v Sloveniji, izraza poreklo Slovenija ne smemo uporabljati. Mesa, ki je označeno zgolj kot vzrejeno in zaklano v Sloveniji, ne smemo enačiti z izrazom poreklo Slovenija," so zapisali.

Trenutni nadzor po besedah UVHVVR omogoča dovolj učinkovito preverjanje navedb o poreklu. Skladno s programom dela uprave in s posebnimi nadzori se označevanje mesa izvaja redno, vsako leto v vseh odobrenih obratih, ki izvajajo dejavnost klanja, razseka in skladiščenja mesa in približno v 80 registriranih obratih – mesnicah.

"Pri ugotovljenih neskladjih gre predvsem za napačno ali zavajajoče navajanje države porekla, manjkajoče obvezne podatke (npr. o rojstvu, reji in zakolu živali) ter pomanjkljivo sledljivost po razseku ali prepakiranju," naštevajo. In še: "Glede na skupno število izvedenih rednih in izrednih nadzorov izvajalcev dejavnosti je delež ugotovljenih neskladij v zvezi s poreklom nizek."

V primeru, da uradni veterinar pri nadzoru ugotovi zavajanje glede porekla mesa, lahko uvede več ukrepov za zaščito potrošnikov in zagotavljanje zakonitosti poslovanja. Med najpogostejšimi ukrepi so:
- prepoved prodaje spornega mesa oziroma umik izdelkov s trga,
- odreditev pravilnega označevanja ali odprava nepravilnosti,
- izrek globe pravni ali odgovorni osebi zaradi kršitve predpisov,
- začasna ali trajna prepoved opravljanja dejavnosti, če gre za hujše ali ponavljajoče se kršitve,
- uvedba prekrškovnega ali kazenskega postopka, če so podani elementi kaznivega dejanja (npr. goljufija).

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so povedali, da je trenutna ocena samooskrbe s svinjino v Sloveniji v primerjavi s perutninskim ali govejim mesom precej nižja in se giblje okoli 35 odstotkov. "Glede na povpraševanje je prireja nezadostna, kar povzroča visoko odvisnost od uvoza. Glavni razlogi so predvsem zmanjševanje staleža in konkurenca cenejšega uvoženega mesa."

Država je krepitev samooskrbe s svinjskim mesom prepoznala kot strateški nacionalni cilj in je med strateške naložbe uvrstila Skupino Farme Ihan, ki predstavlja pomemben del domače agroživilske verige. Ta korak pomeni, da podjetje ni zgolj gospodarski subjekt, temveč del širšega sistema za krepitev prehranske suverenosti Slovenije, so sporočili.

Načrti za povečanje samooskrbe temeljijo na krepitvi celotne verige "od reje do predelave", večjem obsegu reje prašičev, obnovi proizvodne infrastrukture ter tesnejšem sodelovanju s slovenskimi kmeti in zadrugami. Ključno vlogo imajo tudi investicije v posodobitev proizvodnje in izboljšanje učinkovitosti, s poudarkom na krepitvi domače prireje ter večji zanesljivosti dobavnih verig.

Ministrstvo je marca letos tudi že sprejelo ukrep enkratne finančne pomoči prašičerejcem v višini dva milijona evrov za blažitev poslabšanja ekonomskih razmer v tem sektorju, podpira pa ga tudi s promocijo. Sektor prašičjega mesa je v promocijo vstopil že leta 2022 in od leta 2023 plačeval prispevek za promocijo, ki znaša 0,40 evra na glavo prašiča. Tako je doslej zbral 226.715 evrov promocijskih prispevkov, država pa bo temu dodala še približno 40 odstotkov sredstev iz proračuna. Promocija se bo začela že spomladi z medijskim zakupom in nato kontinuirano nadaljevala. MKGP ob tem poudarja, da morajo za odnos domačega trga do slovenskih proizvodov zaupanje in povezave graditi tudi rejci sami in tako prispevati k prepoznavnosti svoje panoge za slovenske potrošnike.