Med prvim letošnjim vročinskim valom verjetno ni veliko tistih, ki razmišljajo o božiču. Zato je toliko več pozornosti vzbudil poziv OECD, da obveznih božičnic, ki državo in delodajalce letno stanejo okoli 600 milijonov evrov, ne bi smeli ohraniti ter da bi morale ostati prostovoljna odločitev delodajalcev. Temu pritrjujejo v gospodarstvu, kjer menijo, da je zimska nagrada smiselna predvsem v posebej uspešnih oziroma nadpovprečnih okoljih.
"Ne zdi se nam korektno, da država enostavno nalaga in zapoveduje tudi podjetjem, ki imajo težave pri poslovanju, in tistim, ki niso posebej poslovno uspešna, da morajo izplačevati to izplačilo," pravi izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček.
Na drugi strani sindikati ne vidijo veliko možnosti za uresničitev priporočila OECD o ukinitvi obvezne božičnice.
"Zaposleni v tej državi božičnice brez boja ne bodo vrnili. To je za nas pridobljena pravica in borili se bomo, da tudi ostane. Prepričan sem, da bosta javni in zasebni sektor pri tem nastopila skupaj," poudarja glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj.
Na ministrstvu za finance danes pred kamero niso želeli nastopiti, so pa v pisnem odgovoru sporočili, da trenutno ne razmišljajo o ukinitvi obveznega zimskega regresa. Ob tem podpirajo neposreden dialog vlade, delodajalcev in sindikatov v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS).
V OECD še naprej pozivajo tudi k zmanjšanju obremenitve dela in k višjim davkom na potrošnjo ter nepremičnine, ki naj bi bili ugodnejši z vidika spodbujanja rasti.
"Nam ni pomembno, po kateri poti bi do te razbremenitve prišlo. Želimo si, da bi se zgodila čim prej, da bi zaposleni to občutili kot višje neto prejemke in da bi se trend dodatnega obremenjevanja dela, ki smo mu bili priča v prejšnjem mandatu, dokončno zaključil," meni Gorenšček.
Predstavniki gospodarstva si želijo čimprejšnjega sprejetja interventnega zakona, ki se je zataknil na ustavnem sodišču, uvedbe razvojne kapice ter sprememb dohodninske lestvice.
Sindikati ob tem opozarjajo: "Mi smo vedno za višje neto plače, vendar je treba povedati, s čim bomo to nadomestili. To pomeni manj prispevkov in manj davkov. Verjetno ne bomo jemali javnemu šolstvu ali univerzalnemu javnemu zdravstvu. Bi pa bili za to, da se bolj obremeni tiste, ki zelo dobro živijo od oddajanja nepremičnin," pravi Štrukelj.
V luči ukrepov prejšnjega mandata je danes na obisku pri predsednici republike Nataši Pirc Musar o javnih financah spregovoril tudi novi predsednik vlade Janez Janša, ki je bil kritičen do delovanja Golobove vlade.
"Po pogovorih s fiskalnim svetom pred dnevi smo ugotovili, da je rast izdatkov oziroma stroškov funkcioniranja države v zadnjem letu rekordna glede na vsa obdobja, ki smo jih doživeli v času samostojne Slovenije," je dejal Janša.
Ob opozorilih OECD je novi koaliciji sporočilo namenil tudi fiskalni svet, ki opozarja, da ima koalicijska pogodba vlade Janeza Janše več pomanjkljivosti.
"Finančno je mogoče ovrednotiti le okoli deset odstotkov ukrepov. To odstopa od najboljših praks, kjer so koalicijske pogodbe hkrati tudi dokument, ki predstavlja osnovo za fiskalno politiko," pravi predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun.
Po njegovih besedah gre pri večini teh ukrepov, ki jih je bilo mogoče oceniti, za predloge, ki bodisi zmanjšujejo javne prihodke bodisi povečujejo javne izdatke. "Če ne bodo našli kompenzacije, če ne bo ustrezne časovnice, če ne bo določenih osnovnih prioritet, bo seveda ta program, ki ga vsebuje koalicijska pogodba, zelo težko izvedljiv," opozarja.
Kot še dodaja Kračun, bo prvi resen preizkus nove vlade priprava proračuna oziroma morebitni rebalans. Takrat se bo pokazalo, kako se bodo predvolilne in koalicijske obljube uskladile z dejanskimi zmožnostmi javnih financ.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.