OECD skrbi slovensko obravnavanje podkupovanja, izpostavljajo vmešavanje politike v organe pregona

Vse od leta 1999 primeri tovrstnega podkupovanja še niso prišli v sodno fazo, opozarja poročilo. Gre torej za star izziv, ki ga država ne jemlje resno. 

"V zadnjih letih pa se pojavljajo tudi skrb vzbujajoči očitki o političnem vmešavanju v organe pregona, zadolžene tudi za preiskovanje in pregon podkupovanja iz tujine, zlasti v Nacionalni preiskovalni urad," so zapisali. 

Skupina ugotavlja, da tudi vladne agencije, vključno finančno upravo ali ministrstvom za zunanje zadeve, niso zaznale nobenega primera takšnega podkupovanja. "Čeprav je bilo po medijskih poročanjih odprtih več preiskav, obstaja resna zaskrbljenost, da mediji v Sloveniji trenutno ne delujejo v okolju, ki bi omogočilo neodvisno poročanje o morebitnih obtožbah o podkupovanju," še poudarja skupina, ki je pod drobnogled vzela Slovenijo.

Kot ugotavljajo, smo imeli od leta 1999 devet primerov suma na tuje podkupovanje, v dveh primerih se po začetni fazi ni začela preiskava, v sedmih pa se je. Od tega dva postopka še potekata, pet preiskav je končanih. Avtorji poročila sicer menijo, da je pri nas med pristojnimi premalo poznavanja tujega podkupovanja. 

Ekipa za to fazo ocenjevanja Slovenije je bila sestavljena iz strokovnjakov iz Latvije in Luksemburga ter članov OECD-jevega sekretariata. Potem ko so prejeli slovenske odgovore na vprašanja, so na začetku lanskega oktobra še virtualno "obiskali" Slovenijo, govorili so s predstavniki vlade, organov pregona in sodstva, žal pa, kot izpostavljajo, niso mogli govoriti s preiskovalnimi sodniki. Govorili so tudi s predstavniki podjetij, tudi tistih v državni lasti, ter civilne družbe – tudi nevladnih organizacij in medijev. "So bili pa vodilni preiskovalci razočarani, ker Sloveniji ni uspelo zagotoviti sodelovanja predstavnikov dela gospodarstva in finančnega sektorja, v razpravi sta sodelovala le dva odvetnika, prav tako ni bilo predstavnikov poslovnih združenj in akademikov," so zapisali. So se pa za sodelovanje zahvalili Komisiji za preprečevanje korupcije. 

Skupina je sicer za Slovenijo spisala tudi vrsto priporočil. Meni, da bi morala Slovenija med prioritete uvrstiti odkrivanje in kaznovanje tujega podkupovanja, zaščititi neodvisnost organov pregona, zagotoviti, da se organom kazenskega pregona in sodnikom zagotovi posebno usposabljanje o odkrivanju, preiskovanju in sankcioniranju podkupovanja, ter predpise in definicije uskladiti s Konvencijo o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju. 

Poročilo izpostavlja tudi pozitivne premike, zlasti ko gre za medijska poročanja in preiskave, ki temeljijo na teh poročanjih, prav tako menijo, da ima Slovenija močan pravni okvir za zaščito žvižgačev. Pozdravili so tudi uvedbo registra dejanskega lastništva ter sprejetje težko pričakovanih sprememb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.