OECD poziva k bolj drastičnim ukrepom

V Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) so v odzivu na nedeljski neuspeh pokojninske reforme na referendumu izpostavili, da slovenske javne finance v odsotnosti sprememb pokojninskega sistema ne bodo prenesle stroškov, ki jih prinaša staranje prebivalstva.

Razmerje med starejšimi (nad 65 let) in delovno aktivnim prebivalstvom (15 do 64 let) se naj bi po opozorilih OECD s 23 odstotkov v letu 2008 do leta 2060 poslabšalo na 62 odstotkov.

Število delovno aktivnih prebivalcev se naj bi po projekcijah Evropske komisije do leta 2060 zmanjšalo za 32 odstotkov, medtem ko naj bi bilo povprečno zmanjšanje v EU le 15-odstotno. Slovenski demografski problem je tako večji od povprečja sedemindvajseterice.

Delež javnofinančnih stroškov za zagotavljanje nemotenega delovanja pokojninskega sistema v bruto domačem proizvodu naj bi se s sedanjih 11 odstotkov do leta 2060 povečal na okoli 20 odstotkov.

V luči teh podatkov v OECD pravijo, da bi zavrnjena pokojninska reforma sicer prinesla dobrodošle spremembe, a njen fiskalni učinek še zdaleč ne bi bil zadosten glede na dolgoročne potrebe po pokojninskem financiranju.

Ker začnejo spremembe pokojninskega sistema običajno delovati postopno, OECD slovenske oblasti po nedeljskem padcu pokojninske reforme na referendumu pozivajo k čimprejšnji pripravi in izvedbi nove reforme. Ta bi morala biti po prepričanju organizacije bolj celovita in bi morala vključevati bolj drastične ukrepe kot zavrnjena reforma.

Zavrnitev reforme pa istočasno povečuje kratkoročno breme za slovenske javne finance, ki so se v času finančne in gospodarske močno poslabšale, poudarjajo v organizaciji. Zaradi počasnega gospodarskega okrevanj v OECD pričakujejo počasno javnofinančno konsolidacijo.

Čeprav položaj Slovenije na mednarodnih finančnih trgih glede na druge članice območja evra ni med najslabšimi, je po navedbah organizacije za Slovenijo zelo pomembno, da pri vlagateljih ohrani zaupanje v verodostojnost strategije znižanja javnofinančnega primanjkljaja in stabilizacije javnega dolga.

Zato v OECD oblasti pozivajo k dodatnim fiskalnim ukrepom, med drugim za blažitev posledic povečanih pokojninskih stroškov v prihodnosti. Tako se bo Slovenija lahko izognila dražjemu zadolževanju in zagotovila vzdržno stabilizacijo javnih financ.

Šest priporočil Evropske komisije

Evropska komisija pa je danes predstavila oceno slovenskega programa reform in načrta za zagotavljanje zdravih javnih financ, pri čemer je Slovenija dobila šest priporočil za ukrepanje v letošnjem in naslednjem letu.

Komisija Slovenijo poziva k dvigu stopnje zaposlenosti starejših delavcev z uvedbo spodbud za poznejše upokojevanje ter k nadaljnjemu razvoju politik za zagotavljanje dejavnega staranja in ukrepov za vseživljenjsko učenje.

Poleg tega ji priporoča dosego cilja za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja letos in konkretne ukrepe v podporo cilju zmanjšanja primanjkljaja v naslednjem letu ter dosledno konsolidacijo javnih financ, vključno s pripravljenostjo na dodatne ukrepe, če bodo potrebni.

V tretjem priporočilu komisija Slovenijo poziva, naj sprejme nadaljnje ukrepe za zagotovitev primernega priznavanja izgub pri posojilih in čiščenja bilanc stanja po celotnem bančnem sektorju.

Komisija Sloveniji priporoča še, naj sprejme ukrepe za zmanjšanje nesorazmerij med pravicami in obveznostmi v pogodbah o zaposlitvi za nedoločen in določen čas ter osveži prizadevanja pri soočanju z izzivom vzporednega trga dela, ki ga povzroča študentsko delo.

V petem priporočilu v Bruslju Slovenijo pozivajo, naj vzpostavi sistem za ocenjevanje sposobnosti in veščin, ki bodo v prihodnosti potrebne za dosego odzivnega trga dela, ter oceni učinkovitost javnega zavoda za zaposlovanje.

Na podlagi šestega priporočila pa mora Slovenija izboljšati učinkovitost zakonsko urejenih poklicev ter okrepiti upravno zmogljivost urada za varstvo konkurence, da bi zagotovila boljše poslovno okolje, bolj privlačno za naložbe.

Na ministrstvu za finance so poudarili, da soglašajo s predlaganimi priporočili glede nujnosti izvajanja predvidenih in po potrebi dodatnih ukrepov za zniževanje javnofinančnega primanjkljaja skladno s cilji v slovenskem programu stabilnosti.

Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je ob priporočilu glede bančnega sektorja zatrdil, da komisija ne pove, kateri naj bi bili ti dodatni ukrepi. Če je to morebiti vzpostavitev slabe banke, je Banka Slovenije po njegovih besedah že zatrdila, da ta ni potrebna.