OECD: Slovenski sodni sistem na drugem mestu po počasnosti

Dobro delujoč pravosodni sistem je ključen za gospodarsko uspešnost države. Zagotavlja namreč varnost lastnine in spoštovanje pogodb, v danes objavljenem poročilu ugotavlja Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). A sodni sistem ni enako učinkovit v vseh državah – Slovenija se na lestvici držav, vključenih v raziskavo, uvršča na drugo mesto po dolgotrajnosti sodnih postopkov.

Varovanje lastninske pravice spodbuja varčevanje in investicije, zagotavljanje spoštovanja pogodb pa spodbuja vzpostavljanje ekonomskih razmerij, kar prinaša pozitivne učinke na konkurenco, inovacije, razvoj finančnih trgov in rast, navaja poročilo.

Raziskava Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o učinkovitosti sodnih sistemov se je med drugim osredotočila na dolžino sojenja, dostopnost sodnih storitev in predvidljivost odločitev sodišč.

Dolgotrajni sodni postopki so lahko močna ovira za gospodarsko aktivnost, ugotavljajo strokovnjaki. V državah članicah OECD sodni postopek na prvi stopnji v povprečju traja 238 dni, v nekaterih posameznih državah pa občutno dlje.

Najdaljši postopki v Italiji

Z najdaljšimi sodnimi postopki morajo računati v Italiji. Tam postopek na prvi stopnji traja v povprečju 564 dni, celoten sodni postopek pa 2866 dni. Glede na dolžino trajanja sodnega postopka na prvi stopnji Italiji sledita Portugalska z 425 dnevi ter Slovenija s 420 dnevi. Pri dolžini celotnega postopka pa Italiji sledita Slovenija s 1354 dnevi in Francija s 1307 dnevi.

Sicer pa pri OECD ugotavljajo, da razlike v dolžini sodnih postopkov niso toliko povezane s samo višino sredstev, namenjenih pravosodju, pač pa bolj s strukturo izdatkov in upravljanjem sodišč. Slovenija na primer na lestvici držav, ki sodiščem namenijo največ sredstev glede na bruto domači proizvod, z 0,5-odstotnim deležem zaseda drugo mesto za Izraelom in pred Poljsko. Kljub temu so njeni sodni postopki zelo dolgotrajni.

OECD med dejavniki, ki skrajšujejo trajanje sodnih postopkov, izpostavlja vlaganja v računalniško podporo delovanja sodišč, aktivno upravljanje primerov, obstoj posebnih sodišč za trgovinske spore in sistem upravljanja, v katerem ima predsednik sodišča večjo vlogo na primer pri nadzorovanju sodelavcev in razporejanju sredstev.

Informacijsko podprti sodni sistem so bolj učinkoviti

Študija močno priporoča podpiranje delovanja sodišč z računalniškimi rešitvami. Takšne investicije vodijo v večjo produktivnost sodnikov, merjeno kot število razrešenih primerov na sodnika, še posebej v državah, v katerih je računalniška pismenost široko razširjena, ugotavlja OECD.

Strokovnjaki organizacije predlagajo tudi zmanjšanje števila pravd, kar je med drugim mogoče doseči z učinkovito in pravočasno implementacijo politik, krepitvijo integritete javnega sektorja in prostim oblikovanjem odvetniških tarif. Prav tako pa k skrajševanju trajanja sodnih postopkov prispeva zmanjšanje števila pritožb.

Slovenija na tem področju znova izstopa na negativni strani kot druga država po največjem številu pritožb. Nekatere države število pritožb zmanjšajo s pravnimi omejitvami za možnost pritožbe, a OECD ugotavlja še, da bi že samo povečanje predvidljivosti odločitve sodišč marsikoga odvrnilo od pritožbe.