Razmere so najslabše na širšem območju Pomurja, Podravja in Primorske, posebej Obale. Zaradi dolgotrajnosti neugodnih vremenskih razmer pa so težave postale zelo podobne tudi na drugih območjih, predvsem na območju Posavja.
Peter Vrisk predsednik KGZS je pojasnil, da je glavna težava letošnje suše v tem, da se je začela zgodaj spomladi. Primanjkljaj padavin je že tako velik, da poletno obdobje, ki je že običajno bolj sušno, ne more nadoknaditi pomanjkanja, je pojasnil Vrisk.
Če se bo takšno vreme še nadaljevalo grozi kmetom katastrofalen izpad pridelka krme za živino, ki se že kaže v povečani ponudbi govejega mesa. To pa bo ob nadaljevanju trenda imelo posledice v zmanjševanju osnovne črede in padca cen govedine na trgu, je še dejal Vrisk in dodal, da bi zaradi tega država morala prizadetim kmetom pomagati.
Poleg suše pa težave, predvsem sadjarjem, povzroča ognjevka ali hrušev ožig, ki se širi tudi preko okrasnih rastlin, kot so na primer glog, japonska kutina, pa tudi preko ognjenega trna.
Vojko Škerlavaj s Kmetijskega inštituta Slovenije je pojasnil, da v tujini ob avtocestah nikjer ni videti gostiteljskih rastlin za hrušev ožig. Kot zatrjuje Škerlavaj, je v interesu države, da zaščiti kmetijstvo oziroma pridelovalce sadja in zato umaknejo gostiteljska drevesa.
Sicer pa je vlada danes sprejela predlog zakona o odpravi posledic naravnih nesreč in tudi uredbo o metodologiji za ocenjevanje škode. Kolikšna je škoda zaradi letošnje suše in ognjevke še ugotavljajo.
Miran Bogataj, državni podsekretar na ministrstvu za obrambo je dejal, da bodo vlado o škodi, ki jo je povzročila suša, obvestili po tem, ko bo ocena poškodovanosti dokončna. Ob tem bodo predlagali tudi okvirne ukrepe, o čemer pa sedaj še ne morejo govoriti. Glede hruševega ožiga je Bogataj pojasni, da je postopek podoben. Okoljski minister Janez Kopač je še dodal, da bo zakon sprejet šele po parlamentarnih počitnicah, septembra ali oktobra. Sicer pa je do zdaj ocenjena škoda zaradi ognjevke okoli 100 milijonov tolarjev, v nasadih pa je bilo uničenih približno 33 tisoč sadik.
