Informacijski pooblaščenec "s hudo zaskrbljenostjo spremlja poskus vlade, da kljub večkratnim odklonilnim stališčem pooblaščenca povsem nekritično sprejme pobudo policije za spremembo zakona o kazenskem postopku, ki naj bi omogočila množično pridobivanje prometnih podatkov o opravljenih telefonskih pogovorih," so zapisali v sporočilu za javnost.
Kot so pojasnili, policija namreč predlaga, da bi z odredbo preiskovalnega sodnika lahko pridobivali t. i. prometne podatke (kdo je koga klical, kje, kdaj in koliko časa je govoril) ne le za določeno komunikacijsko sredstvo (npr. določen telefon), temveč tudi za komunikacijsko opremo, kar pomeni celotno območje izbrane bazne postaje mobilnega operaterja.
Še več, zahteva se glede na predlagano dikcijo lahko nanaša tudi na več baznih postaj, prav tako pa se lahko nanaša tudi na opremo, ki zagotavlja druge komunikacijske storitve, kot so elektronska pošta in svetovni splet, opozarjajo.
Vlada ignorira njihove pripombe
Poudarjajo, da je vlada ignorirala pripombe pooblaščenca – njihove pripombe namreč sploh niso navedene v predlogu – in takšen predlog poslala naprej.
"Ob polnem zavedanju nevarnosti, ki jo za družbo pomenijo organizirani kriminal in druga huda kazniva dejanja, menim, da cilji, ki jih zasleduje predlagani drugi odstavek 149.b člena ZKP, ne opravičujejo sredstva, ki je predviden za njihovo doseganje," je v sporočilu za javnost zapisala informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar.
Če osumljenci so, lahko policija že zdaj preverja njihove prometne podatke. Množično pridobivanje podatkov posameznikov, ki so zgolj slučajno v istem trenutku priključeni na bazno postajo, v bližini katere se je zgodilo kaznivo dejanje, "pa kaže na t. i. fishing ekspedicijo. To je absolutno nesorazmerno in nesprejemljivo z vidika temeljnih načel kazenskega prava", navaja Pirc Musarjeva. Predlagana zakonska sprememba torej pretirano posega v ustavno pravico do zasebnosti, meni.
Primer: Bazna postaja v bližini DZ
Dodaja, da je učinek posegov v zasebnost včasih težko razložiti, zato jo ponazarja s primerom, da bi lahko za bazno postajo, ki je v bližini državnega zbora, vlade in ministrstev, policija na podlagi take določbe pridobila tudi vse prometne podatke o opravljenih telefonskih klicih vseh poslancev, ministrov in vnaprej neznanega števila oseb, pa še vedeli ne bi za to.
Iz tako pridobljenih podatkov bi potem lahko ugotavljala komunikacijske poti (katera telefonska številka govori s katero, koliko časa, kako pogosto v določenem času ...) in s tem povezave med določenimi telefonskimi številkami.
Podatke bi hranili 10 let
"In ne pozabimo, za posredovane podatke so operaterji dolžni zagotoviti desetletno neizbrisno registracijo vsakega sporočanja hranjenih podatkov in v okviru tega roka tudi hraniti pridobljene in izročene podatke od dneva, ko so jih sporočili pristojnemu organu! Poudarjam, da gre za zelo zanimive podatke – podatke o tem, koga si klical, kdaj in kje si se takrat nahajal. Orwellov Veliki brat bi bil navdušen in razočaran, ker se tega ni spomnil sam," je zapisala Pirc Musarjeva.
Dodaja, da nekatera evropska ustavna sodišča zavračajo že samo obvezno hrambo podatkov oziroma nekatere države takšne obvezne hrambe sploh niso uvedle. "Bojim se, da bi bila dodelitev takšnih izjemnih pristojnosti nepovratna, saj je splošno znano, da je odvzem že pridobljenih pristojnosti policije Sizifovo delo," še ocenjuje informacijska pooblaščenka.
Ministrstvo za pravosodje zavrača očitke
Odzvalo pa se je ministrstvo za pravosodje, ki kot popolnoma neutemeljene zavrača očitke pooblaščenke. Na ministrstvu zatrjujejo, da so pri pripravi zakonodaje upoštevali pripombe njenega urada. Pojasnjujejo, da so se njene pripombe nanašale na besedilo, ki ga v predlogu ravno zaradi njenih pripomb ni več. "Edina sprememba, ki jo vsebuje izpostavljeni 149. b člen Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku je v tem, da je v členu dodana beseda oprema, kar pomeni drugo vsebino in se vedno nanaša na konkretiziranega možnega osumljenca," so zapisali. Dodali pa še, da v nobenem primeru ni mogoče, da bi se zbirali podatki o nedoločenem krogu uporabnikov elektronskih komunikacij.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.