Avtorica prispevka: Vesna Čurkovič
V zadnjih treh mesecih so bili huje ogroženi kar štirje vodni viri. Najbolj ljubljansko vodno zajetje Hrastje in Zagradec v Suhi Krajini. Po nekaterih napovedih Sloveniji grozi vodna katastrofa.
Ali bo oblak strupenih ostankov topil, ki potuje po delu ljubljanske podtalnice ogrozil pitno vodo iz vodarne Hrastje? Pristojni ne vedo, saj ne vedo niti kje je. No, imajo pa pripravljen načrt.
Radovan Tavzes iz Ministrstva za okolje je o načrtu namreč povedal: "Žal ne vemo še nič. Vlada je sprejela program, ki ima v svojem delu 3, 4 vrtanja, saj ne vem niti točno in poiskali bi z vrtanjem, s sondiranjem kje to je."
Ne vedo niti koliko nevarnega trikloroetena in tetrakloroetena potuje po podtalnici.
Anton Komat, neodvisni raziskovalec, meni: "Slovenija je pred težkim vodnim stresom. Ogrožena je vodna varnost Slovenije, kar pa pomeni, da je ogrožena nacionalna varnost. Kajti brez pitne vode si ne moremo predstavljati normalnega življenja in varne prihodnosti."
Najhujši možni scenarij: na vodni vir Hrastje lahko 85 tisoč ljubljančanov pozabi. In to ne le za nekaj časa, za vedno. Ostanki teh topil niso razgradljivi.
Borut Lenardič iz Javnega podjetja vodovod – kanalizacija je grozljivi možni scenarij komentiral z besedami: "Mislim, da do tega ne bo prišlo. Res sta se v zadnjem času pojavili dve kontaminaciji naših črpališč to sta Hrastje in Brest, vendar smo z ukrepi ustavitve črpalk z vklopi drugih črpalk in povečanjem delovanja drugih črpalk te težave prebrodili."
Zdravstveni inšpektorji zagotavljajo, da je sicer voda na širšem ljubljanskem območju ustrezna. Najbolj onesnaženo pitno vodo pa imajo v Prekmurju. Vzrok: preveč intenzivno kmetovanje. Država bo šele začela odpravljati vzroke.
Anton Komat meni: "Z vodo ravnamo kot s podjetjem v stečajnem postopku in razpršena pristojnost, ki je danes značilna za to področje, nam govori, da je opravilna sposobnost oblasti in politike vprašljiva."
Na okoljskem ministrstvu pravijo, da ni tako in da največ dela posvetijo prav vodi. Na vodnovarstvenih področjih po Sloveniji naj bi čez nekaj let imeli takoimenovane vodne kmete, ki bodo skrbeli za varno podtalnico.
5 tisoč prebivalcev Suhe Krajine pa še vedno ostaja v skrbeh. Ne vedo ali bo po izlitju okoli 2 tisoč litrov kemikalij voda v zajetju pri Zagradcu ostala pitna. Zato Zveza potrošnikov Slovenije vlado poziva naj ukrepa.
Marjana Peterman iz Zveze potrošnikov Slovenije je namreč povedala: "Res je, da v okviru monitoringa država ugotavlja, glede na podatke Inštituta za varovanje zdravja za leto 2003, da je preko 43% slovenskih prebivalcev oskrbovanih z vodo iz neprimernih virov, ti viri pa potrebujejo samo sanacijo."
Radovan Tavzes pa je po drugi strani te očitke zavrnil: "Mislim, da rezultati niso taki. Rezultati kažejo, da je nekaj vodonosnikov ogroženih zaradi nitratov. Vendar ne tako, da bi bila voda neprimerna."
Za sanacijo vodnega zajetja pri Zagradcu bo država namenila 20 milijonov tolarjev, za Hrastje več kot 40 milijonov. In še to: ko bo vrednost trikloretilena v Hrastju presegle 5 mikrogramov na liter, bodo vodnjak zaprli. Pred štirinajstimi dnevi so namerili že 4,4 mikrograma na liter.
