Okoli 30 odstotkov nosečnic uživa alkohol, depresivna in anksiozna okoli petina

Kot opozarja, klinična psihologinja Ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Vislava Velikonja Globevnik, je po raziskavah v Sloveniji depresivna in anksiozna okoli petina nosečnic, okoli 30 odstotkov žensk v nosečnosti uživa alkohol, štiri odstotke žensk je v času nosečnosti žrtev nasilja, nekaj nosečnic pa je odvisnih od prepovedanih drog.

Povečano tveganje za slabe izide nosečnosti

Ta stanja se pogosto prepletajo in skupno predstavljajo okoli 15 odstotkov vseh nosečnic v Sloveniji, ki izpolnjujejo klinične kriterije za vsaj eno od naštetih motenj, ki bi morale biti ustrezno obravnavane. Te motnje se obenem prenašajo iz roda v rod, je opozorila Velikonja Globevnikova. Pri teh nosečnicah je povečano tveganje za slabe izide nosečnosti, kot so prezgodnji porod, zastoj plodove rasti, smrt ploda ali novorojenčka in celo smrt nosečnice ali matere.

Odkrivanje mater in nosečnic, ki doživljajo nasilje, so depresivne in anksiozne ali jemljejo prepovedane snovi, je še vedno velik izziv, saj se na videz ne razlikujejo od ostalih, svoje stiske in težave skrivajo ter o njih pogosto niso pripravljene spregovoriti. Strokovnjaki zato v želji izboljšanja obporodnega varstva in izboljšanja psihičnega zdravja nosečnic uvajajo sodoben multimodalen način presejanja.

K prepoznavanju želeli pristopiti sistematsko

V sklopu projekta PODN, ki je akronim za prepoznavanje odvisnosti, duševnih motenj in nasilja v nosečnosti, so v prvem letu projekta, leta 2017, pripravili priročnik za zdravstvene delavce, v lanskem in letošnjem letu pa izobraževalne delavnice za ginekološke time po celi Sloveniji.

Projekt je po navedbah Velikonja Globevnikove spodbudil podatek, da je vodilni razlog maternalne smrti pri nas samomor, a to je po besedah predsednika Združenja za perinatalno medicino ter predstojnika kliničnega oddelka za perinatologijo na UKC Ljubljana Gorazda Kavška "v resnici samo vrh ledene gore". K prepoznavanju ranljivih žensk so želeli pristopiti bolj sistemsko.

"S presejalnim programom ne postavljamo diagnoz, ampak le odkrivamo ženske s povečanim tveganjem za neko težavo. Samo presejanje je postavljeno v vsak trimester nosečnosti ter na prvi pregled po porodu," je pojasnila Marijana Vidmar Šimic s kliničnega oddelka za perinatologijo. Sprašujejo jih denimo o kajenju, saj že ena sama cigareta negativno vpliva na plod, ter uživanju alkohola, ki med drugim zavira nastajanje mleka.

Slovenija se po pojasnilih ginekologinje s kliničnega oddelka za perinatologijo Tanje Premru Sršen uvršča "v precej nasilne dežele", saj raziskava, ki so jo naredili na 1000 nosečnicah, kaže, da je vsaka druga Slovenka od rojstva do poroda doživela neko vrsto nasilja. Nasilje medtem doživlja vsaka 25. nosečnica.

Okolica naj bo pozorna na najmanjše spremembe

Znaki poporodne depresije, ki se večinoma pojavi med drugim in tretjim mesecem po porodu, niso tako izraziti oz. so prikriti, zato je pomembno, da je okolica pozorna na najmanjše spremembe ter da ženska v stiski poišče ustrezno pomoč. Na psihiatra se lahko obrne kadarkoli, tudi brez napotnice.

Poleg kakovostnega partnerskega odnosa, kot preprečevalnega dejavnika duševnih motenj, na psihofizično zdravje nosečnice močno vplivajo tudi medosebni odnosi, še posebej na delovnem mestu, je še opozorila Premru Sršenova.

Projekt PODN izvajajo z Združenjem za perinatalno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu, kliničnim oddelkom za perinatologijo Ginekološke klinike v Ljubljani ter Slovenskim društvom za psihosomatiko v ginekologiji in porodništvu.