Uničujoče neurje: 'Če bo občina ostala sama, lahko občino preprosto zapremo'

Župan Matjaž Kopše je popoldne stopil tudi pred kamere in pojasnil situacijo: "Doletela nas je nepričakovana ujma v noči z 9. na 10. junij. Za našo občino je to katastrofa, če povem z eno besedo. Od 38 kvadratnih kilometrov površine občine sta prizadeti približno dve tretjini območja."

Na cestah imajo več kot 50 plazov, uničena oziroma poškodovana sta dva mostova na državni cesti: "Poškodovani so tudi mostovi na občinskih in lokalnih cestah ter javnih poteh. Skupaj imamo 82 kilometrov javnih poti in lokalnih cest, osem kilometrov dovoznih poti ter še okoli šest kilometrov gozdnih cest. Kot sem že dejal, poškodovani sta približno dve tretjini občine."

Prve intervencije so se začele včeraj okoli pol enajste ure zvečer: "Deževje se je sicer začelo že nekoliko prej, okoli desete ure pa je po moji oceni doseglo vrhunec. Imamo podatek poveljnika civilne zaščite, ki je hkrati posredoval podatke Agenciji RS za okolje, da je na našem območju padlo 174 litrov padavin na kvadratni meter. To pomeni ogromne količine vode, ki jih ne more prevzeti noben propust, noben kanal in noben most. Šlo je za povsem izjemno količino padavin. Sam živim v središču občine in v prvem trenutku sploh nisem mogel zapustiti doma, saj je skozi Žetale dobesedno tekla reka čez glavno cesto."

Čez noč so izvajali intervencije: "Intervencije smo zaključili okoli pol četrte ure zjutraj. Nekateri so odšli domov za nekaj ur počitka, sam pa, če sem iskren, nisem zatisnil očesa in sem buden že od ponoči. Zjutraj smo pripravili operativni načrt. Ob osmi uri smo sklicali krizni sestanek, na katerem so bili prisotni praktično vsi, ki jih imamo na voljo – predstavniki civilne zaščite, regijske civilne zaščite, gospodarskih javnih služb, gasilci, policija in drugi, ki so bili v tistem trenutku potrebni na terenu. Ob 13. uri smo pripravili prve okvirne ocene škode. Te številke še niso dokončne, vendar je moja ocena katastrofalna. Škoda se bo merila v milijonih evrov, po vsej verjetnosti ne v enomestnih, ampak celo v dvomestnih milijonskih zneskih."

Njegovo sporočilo je jasno: "Če bo občina v tem trenutku ostala sama, lahko občino preprosto zapremo. Te škode z občinskim proračunom enostavno ne moremo sanirati."

"Moram pa pohvaliti občane, ki aktivno sodelujejo in pomagajo. Veliko škode je tudi na zasebnih zemljiščih. Plazovi ogrožajo hiše, nekateri so se objektom že zelo približali," je še dodal. 

Vodja CZ Žetale Dejan Bele je povedal, da je bilo toliko vode, da niti gasilska vozila niso mogla iz gasilskega doma. "Tudi gasilska vozila imajo svoje omejitve. Skozi tako velike količine vode sicer morda lahko zapelje kakšno drugo vozilo, vendar je to tveganje preveliko in ga kot poveljnik nisem želel prevzeti. Počakati smo morali, da se je voda nekoliko umirila in umaknila. Šele nato smo lahko odšli na teren. Tam smo se srečali s tipičnimi posledicami takšne naravne nesreče: poplavljenimi hišami, ogroženo lastnino in deloma tudi ogroženimi živalmi."

 Ponoči so izvajali intervencije, danes pa na terenu deluje med 20 in 30 gasilcev. "Prav zdaj, ko dajem to izjavo, so se nam pridružili dodatni gasilci."

"Najnujnejše zadeve smo danes večinoma že uredili. Na območjih, kjer so plazovi neposredno ogrožali hiše, smo izvedli prve zaščitne ukrepe. Nekaj dela nas tam še čaka, glavnina današnjega dela pa je usmerjena v čiščenje cest, propustov in odpravljanje drugih posledic ujme, ki so nastale po občini."

Po ocenah pristojnih stanovanjski objekti za zdaj niso neposredno življenjsko ogroženi, je pa več plazov zelo blizu hiš. Šola in vrtec sicer delujeta, nekateri učenci pa zaradi neprevoznih cest niso mogli priti k pouku. Poškodovano je tudi šolsko igrišče oziroma infrastruktura pri osnovni šoli, kjer je bila lani izvedena približno 120.000 evrov vredna investicija. Izvajalec se je že vključil v sanacijo, ravnatelj pa je aktiviral zavarovalnico.

Na terenu so zelo aktivni domačini, pomagajo tudi podjetja in delodajalci občanov. Pristojni opozarjajo, da nevarnost še ni povsem mimo, saj se plazovi še vedno odpirajo, prebivalci pa so prestrašeni tudi zaradi napovedi novega deževja.

Na občini ob tem občane pozivajo k previdnosti, zlasti na območjih plazov, poškodovanih cest in vodotokov, pa tudi, da upoštevajo morebitne zapore cest ter navodila pristojnih služb. Ker bodo začeli zbiranje podatkov o nastali škodi, občane tudi prosijo, da škodo na objektih, zemljiščih in drugi lastnini fotografirajo pred začetkom sanacije ter jo sporočijo občinski upravi.

Župan je poudaril, da je bil prvi odziv države pozitiven, saj so ga že kontaktirali predstavniki pristojnih ministrstev. Po telefonu sta se o odpravi posledic pogovarjala z ministrico za okolje in prostor Polono Rifelj. Ministrica je zagotovila, da jim bo država pri tem nudila vso potrebno pomoč, so sporočili iz ministrstva.

Prve ocene kažejo na veliko škodo, ki bo presegla zmožnosti občine. Zato so predstavniki urada za zmanjševanje posledic naravnih nesreč v ministrstvu za okolje in prostor občini svetovali, kako naj ravna v postopkih ocenjevanja škode v primeru naravne nesreče. Podatke o oceni škode zbira uprava za zaščito in reševanje. Če skupna škoda preseže 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna, vlada razglasi naravno nesrečo, ministrstvo pa pripravi program odprave posledic naravne nesreče.

Na terenu so tudi predstavniki direkcije za vode, saj je na območju potoka Rogoznica in njegovih manjših hudourniških pritokov med občinama Žetale in Videm ponoči zaradi lokalnega neurja prišlo do poplavljanja vodotokov. Zaradi nanosa plavja so se na posameznih prepustih in mostnih odprtinah pojavile zajezitve, ki so povzročile prelivanje vode. Po prvih ugotovitvah so bile evidentirane tudi poškodbe na vodni infrastrukturi, so navedli v ministrstvu.

Direkcija za vode je sicer na podlagi meteorološkega oziroma hidrološkega poročila za Slovenijo razglasila povečano stopnjo ogroženosti na porečju Drave. Koncesionar za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe urejanja voda je v jutranjih urah na prizadeto območje napotil intervencijsko ekipo, ki izvaja oglede stanja na terenu.

Predstavniki ministrstva in direkcije bodo v prihodnjih dneh nadaljevali oglede ter pripravili načrt dodatnih nujnih sanacijskih ukrepov. Na podlagi ugotovitev na terenu bodo izvedli potrebne izredne ukrepe v času povečane stopnje ogroženosti skladno z zakonom o vodah.