Te načrte so danes podprli tudi člani komisije državnega zbora za evropske zadeve, pri tem pa se na predlog predsednika komisije Lojzeta Peterleta zavzeli, naj vlada v organizacijsko shemo vključi tudi predstavnika državnega zbora, ki bo skrbel za parlamentarno dimenzijo dela v Bruslju.
Kadrovska krepitev misije, ki bo s pridobitvijo članstva postala stalno predstavništvo pri Evropski uniji, bo po načrtih, ki jih v sodelovanju s službo vlade za evropske zadeve pripravlja ministrstvo za zunanje zadeve, izvedena postopoma. Kot je članom parlamentarne komisije za evropske zadeve danes povedal državni sekretar v zunanjem ministrstvu Samuel Žbogar, bi še letos misijo okrepili za do deset diplomatov in prihodnje leto za 20, tako da bi s pridobitvijo članstva, načrtovanega v 2004, predstavništvo lahko res polno delovalo.
V pripravi načrtov so se v Ljubljani oprli na sestavo stalnih predstavništev tistih držav članic, ki so po številu prebivalstva najbolj primerljive z 2-milijonsko Slovenijo. Še posebej so bile za vzorec Irska s 3,7 milijona prebivalstva ter Danska in Finska, kjer živi po okrog pet milijonov ljudi. Sicer pa, je izpostavil državni sekretar, diplomati na stalnem predstavništvu ne bodo "klasični diplomati", temveč izvedenci za različna področja s posameznih ministrstev, ki bodo z diplomatskim statusom vpeti v delo kakih 270 odborov v Bruslju. Velika večina tega dela odpade na svet EU.