Uvodoma je na okrogli mizi spregovoril dr. Miha Adamič, ki je opozoril, da je trenutno javno mnenje do velikih zveri, še zlasti pa do rjavega medveda, negativno nastrojeno. Zaradi tega, ker rjavi medved napada drobnico, je odločitev, ali razširiti varovano območje medveda tudi na Alpe, kjer je nekoč živel, tudi in zlasti politično vprašanje.
Samo Vovk iz ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je poudaril, da danes varstva velikih zveri ni več mogoče zasnovati samo na klasični dvosmerni ravni žival - okolje, pač pa je treba upoštevati tudi človeka.
V razpravi so sodelovali tudi predstavniki lastnikov gozdov in lovcev. Prvi so menili, da imajo pravico soodločati o tem, ali bo država v njihovih gozdovih uredila zavetišča za velike zveri, drugi pa so se zavzemali za to, da bi zveri, še zlasti medved, volk in ris, ostale še naprej zaščitene, saj so prav zveri v Sloveniji edini potencialni vir tudi za ponovno naravno poselitev vzhodnih Alp z živalskimi vrstami, ki so na tem področju nekoč že živele.
