Ob Severnem morju nastaja 'proizvodni pas mleka'

Odločitev o ukinitvi mlečnih kvot v Uniji je bila sprejeta že leta 2008, večina ključnih članic in Bruselj pa jo sprejemata kot nekaj pozitivnega. Predvsem v Aziji se trenutno povečuje poraba mlečnih izdelkov, ki je sami še ne morejo pokriti, zato se v svetu bije bitka za povečanje prodaje na azijski trg, je povedal agrarni ekonomist Emil Erjavec in ocenil, da je omejevanje proizvodnje izgubilo smisel.

V nekaterih članicah je v zadnjih letih, tako Erjavec, potekala "kar mala evforija dvigovanja prireje, vlaganj v rejo in predelavo", predvsem na ravni zasebne pobude, pa tudi prek združenj in gospodarskih povezav mlekarstva. Mednje denimo sodijo Irska, Nemčija, Francija in Nizozemska. "Nekateri pravijo, da ob Severnem morju nastaja nekakšen proizvodni pas mleka, podoben takšnim za koruzo in druge poljščine v ZDA," je povedal.

Ocenjuje, da se bo prireja skoncentrirala v delu Evrope, kjer bo tehnologija dosegla najvišjo raven, mlekarska industrija bo močno tržno in izvozno naravnana, predstavljalo pa jo bo štiri do pet večjih sistemov. V drugih manj konkurenčnih delih Evrope bodo izrazitejši pritiski v smeri strukturnih sprememb, je opozoril. Po njegovih ocenah pa lahko tudi hribovske kmetije ob pomoči podpor in višjih cen ter primerne lokalne mlekarske industrije dosegajo primerljive dohodke kot največje kmetije na ravninskem območju, če se usmerijo v proizvode višje kakovosti, tudi ekološko prirejo.

V Sloveniji veliko govorimo o kvotah, večjih strukturnih premikov po njegovih besedah pa nismo izvedli. Kazalci za prirejo in predelavo mleka pri nas sicer niso najslabši, večina mlekarske industrije beleži rast, predvsem pa je narasel krog rejcev krav molznic, ki so primerljivi z boljšimi v Uniji, je povedal. "Je pa pri nas veliko jamranja in pričakovanja, da bo država še nekaj dodatno naredila. Treba bo odrasti," je poudaril. Ključ razvoja se po njegovem mnenju skriva v povezani mlečni verigi, pri organiziranih rejcih in učinkovitih mlekarnah.

Kako se bodo po ukinitvi kvot gibale cene mleka, po njegovem mnenju v naprej ni mogoče napovedati. "Je pa treba računati na bistveno večja nihanja cen. Nihanja, ki jih je politika zdaj kompenzirala s svojimi instrumenti, bodo nov fenomen kmetijskih trgov, a v Uniji in Sloveniji smo premalo pripravljeni," je opozoril.

Spremembe in večji konkurenčni pritiski bodo po njegovem mnenju v nekaj mesecih in letih. "Vsekakor pa se mora danes vsak, ki redi krave molznice in predeluje mleko, soočiti s svojo realnostjo in premisliti, kaj bo počel v prihodnje. Žal, na tem področju delujemo premalo strateško in ne načrtujemo korakov dovolj premišljeno in ekonomsko racionalno, niti na ravni posameznih kmetij, kaj šele kolektivno," je sklenil Erjavec.

Tudi agrarni ekonomist Aleš Kuhar je pojasnil, da se najbolj razvite evropske članice pripravljajo na povečanje obsega odkupa mleka in pospešeno iščejo dodatne trge. Države, ki bodo najbolj povečevale proizvodnjo, so že zdaj najbolj konkurenčne proizvajalke, izstopa pa Irska, ki namerava proizvodnjo do leta 2020 povečati za 50 odstotkov, je pojasnil. Irski sledijo Nemčija, Nizozemska, Danska in Poljska.

Na splošno naj bi se na ravni Unije obseg proizvodnje povečal od dva do tri odstotke. "To se ne sliši veliko, a na tako nasičenem trgu mleka, kot je Unija, bo seveda imelo učinke," je dejal. Enega od blažilcev za velike pritiske trenutno predstavljajo razmeroma nizke cene mleka. Če bi bile višje, bi bilo bistveno bolj smiselno povečevati proizvodnjo kot zdaj. "Cene pa so nizke zaradi pričakovanja trgov o sprostitvi, tako da je to kar zapletena kombinacija," je pojasnil.

Dodatna okoliščina je embargo Rusije, ki velja za velikega kupca evropskega in svetovnega mleka, zaradi česar ostajajo nizke odkupne cene. "Kombinacija kaže, da cene ne bodo naraščale. Najbolj realno je, da bodo ostale takšne, kot so, možni pa so tudi pritiski navzdol, ker bo razpoložljive količine več," je dejal. Rešitev vidi v integrirani pridelavi in predelavi. "Nedvomno bodo zmagovalci ukinitve mlečnih kvot integrirani sistemi, države, ki imajo povezano pridelavo in predelavo ter močno integrirane prodajne funkcije, da bodo sposobne najti nove trge. V to smer mora iti tudi Slovenija," je sklenil Kuhar.