Poslanci podprli intereventni zakon

V zakon so predlagatelji - poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica - vključili več ukrepov za grozečo energetsko krizo, med njimi nižji davek na dodano vrednost za osnovna živila in del energentov.

Ob tem zakon vsebuje sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in tako imenovanih normirancev, davkov in socialnih prispevkov ter zdravstva in pokojnin. Tako imenovani omnibus posega v deset zakonov.

DZ je danes sprejel uskladitveno dopolnilo, s katerim po navedbah Janeza Ciglerja Kralja iz NSi odpravljajo neskladje med začetkom uporabe spremenjenih določb zakona. "Upokojenci, popoldanski s. p. in ostali zavezanci bodo prenehali plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo s prvim dnem naslednjega meseca po uveljavitvi zakona," je pojasnil.

"To je zakon, ki razbremenjuje vse. Je zakon, ki bo koristil praktično dvema milijonoma ljudem v Sloveniji - upokojencem, ker bodo imeli višje pokojnine, ker bodo manj obremenjene, delavcem, ker bodo imeli plačo, ki bo imela večjo kupno moč in vsem tistim, ki zdaj čakajo v dolgih čakalnih vrstah, ker bodo prej prišli do zdravnika," je dejal Janez Janša v izjavi za javnost ob robu izredne seje DZ.

Dodal je, da ukrepi, ki so predlagani, res izdatno posegajo v strukturo proračunskih izdatkov. "Res pa je tudi, da je ta zakon napisan za drugačno vladanje, kot smo ga spremljali v zadnjih štirih letih," je dodal.

Kot je spomnil, je bil prejšnji teden sprejet nov zakon o vladi, ki po njegovih besedah predstavlja vitko državo. "Zakon, ki se danes sprejema, bo uresničljiv ob drugačnem funkcioniranju države, kjer se bo delalo tudi na odhodkovni strani, kajti stroški za funkcioniranje države so previsoki," je izpostavil Janša.

"DZ danes odloča o tem, ali bomo ljudem vsaj malo olajšali življenje, ali pa da bomo še branili naprej sistem, za katerega vsi vemo, da ne deluje dobro," je izpostavil Tadej Ostrc (Demokrati).

"Zakon nikomur ničesar ne jemlje, prinaša pa prve, najnujnejše ukrepe za normalizacijo razmer po štirih letih zgrešenih politik leve vlade Roberta Goloba in Levice," je v imenu predlagateljev izpostavil Cigler Kralj (NSi, SLS, Fokus). 

Po njegovih besedah se je proti predlogu dvignila velika medijska in sindikalna fronta, medtem ko ga je večina kmetov ter združenj in društev, ki združujejo ljudi, ki delajo, ustvarjajo, imajo lastno obrt, močno pozdravila. "Sindikati in skrajni levičarski aktivisti so osamljeni v nasprotovanju temu zakonu," je ocenil.

Na očitke odhajajoče koalicije o tem, da bo zakon povzročil javnofinančno luknjo je dejal, da to ne drži in da so luknjo v višini ene milijarde evrov v štirih mesecih leta povzročili v vladi Roberta Goloba, predvsem zaradi predvolilnih bonbonier, nesistemskega trošenja in nepremišljene plačne reforme v javnem sektorju.

Kot je dodal, ne drži, da bo zaradi tega zakona potrebno varčevanje, prav tako ne, da bo znižal pokojnine. "Nasprotno, ta zakon zaradi ukinitve enoodstotnega prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki na terenu ne deluje, se bodo pokojnine povišale," je dejal.

Po besedah Ciglerja Kralja bo zakon okrepil delavske pravice in naredil trg dela bolj konkurenčen in bolj pripravljen na vse prihajajoče izzive.

Nasprotno, da zakon ni primeren, je v imenu vlade, ki opravlja tekoče posle, izpostavila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Katja Božič. Predlog po njenih opozorilih posega v kar deset veljavnih zakonov in ima obsežne posledice za davčni sistem, sisteme socialne varnosti in javne finance kot celoto.

Po oceni vlade bo zakon povzročil izpad javnofinančnih prihodkov v višini ene milijarde evrov na letni ravni, kar ob odsotnosti ustreznih nadomestnih virov prihodkov ali strukturnih prilagoditev na odhodkovni strani predstavlja resno in neposredno tveganje za stabilnost javnih financ, bistveno zmanjšuje fiskalni prostor za financiranje ključnih javnih funkcij, kot so zdravstvo, pokojninski sistem, dolgotrajna oskrba in socialna varnost, ter zmanjšuje sposobnost države za odzivanje na prihodnje pritiske, je dodala.

Mnogi ukrepi po besedah Božičeve uvajajo neenako in nepravično obravnavo zavezancev, spodbujajo neustrezne oblike ravnanja na trgu dela ter povečujejo tveganja za zlorabe v davčnem in socialnem sistemu.

V prvem delu obravnave predloga zakona so razpravljali predvsem poslanci SDS in Svobode.

"Mogoče se zdi, da v tem zakonu, tako kot bodoča koalicija komunicira, obstajajo nešteti pozitivni ukrepi, vendarle pa ko vsakega od njih podrobno pogledaš, se na koncu izkaže, da ne samo, da niso koristni, koristni so vsak posebej samo za eno peščico ljudi," je izpostavila Janja Sluga (Svoboda). Po njenih besedah ima Slovenija danes najnižjo stopnjo neenakosti in "smo ena najpravičnejših družb, kar boste s tem zakonom zagotovo spremenili".

Alenka Bratušek (Svoboda) je izpostavila hitenje s sprejemanjem zakona, ki po njenih besedah kljub imenu ne prinaša interventnih ukrepov. "Ne razumem, zakaj takšno hitenje. Vse bi se dalo izpeljati s spremembo sistemskih zakonov in to bi bila tudi edina prava pot, mogoče sta dva ukrepa interventna, ampak bi bilo treba tudi tista dva zapisati nekoliko drugače," je poudarila in dodala, da ljudje od ukrepov ne bodo imeli "absolutno nič".

Tereza Novak (Svoboda) je dodala, da zakon "po hitrem postopku razslojuje Slovenijo, jo rine v družbo manj razvitih in gospodarsko slabše odzivnih držav ter ruši solidarnost".

"Kaj je tu interventnega, kaj je tu razvojnega," je zanimalo Natašo Sukič (Levica Vesna). Kot je poudarila, bo nastajajoča koalicija v času prihajajoče energetske krize zaradi razmer na Bližnjem vzhodu in še preden bo postavila svojega mandatarja, že zavrtala približno enomilijardno luknjo v državni proračun, na kar opozarjajo tudi ekonomisti in fiskalni svet.

V Levici so sicer po koncu glasovanja zapisali, da "desnica ne ve, kaj dela". "Norost je vrtati milijardno luknjo v proračun v času, ko svet drvi v naslednjo krizo in zaradi napada na Iran zmanjkuje nafte, zemeljskega plina in gnojil."

Vseeno pa mislijo, da novonastajajoča koalica več, kaj počne. "Hočejo nas potisniti v krizo, zato da opravičijo privatizacijo in varčevalne ukrepe, ki predstavljajo mokre sanje vsake neoliberalne stranke. Od teh ukrepov bi spet imele korist ene in iste elite, na naročilo katerih so sploh spisali interventni zakon."

Nasprotno so v SDS prepričani, da so ukrepi, ki jih predvideva zakon, nujni. "So ključnega pomena za državljane, da negativni trend, ki smo ga gledali zadnja štiri leta, obrnemo navzgor," je poudaril Andrej Poglajen (SDS). "Slovenija potrebuje obrat za 180 stopinj, v smer, ki bo odprta razvoju, ki bo odprta investicijam in ne da se iz meseca v mesec, kot smo spremljali v prejšnjem obdobju prejšnje vlade, stiska za vrat tiste, ki polnijo državno blagajno," je dodal.

"Hitimo iz čisto preprostega razloga - zato, ker vemo, da vi ne boste naredili domače naloge, ki vam jo je dal vaš finančni minister. On je rekel, naredite red v javnih financah vsem svojim službam in ker vemo, da se to ne bo zgodilo, mora to pač narediti nekdo drug," je odvrnil Andrej Kosec (SDS).

V zakonskem predlogu poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica predlagali več ukrepov za grozečo energetsko krizo, med njimi nižji davek na dodano vrednost za osnovna živila in del energentov. Ob tem pa predlog med drugim vsebuje tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov ter zdravstva in pokojnin.