Z novim letom zaradi višjih omrežnin dražja oskrba z elektriko

Tarifne postavke omrežnine za distribucijski sistem se bodo v prihodnjem letu v primerjavi z 2021 zvišale za 14,16 odstotka. Tarifne postavke omrežnine za prenosni sistem ostajajo enake kot letos. 

Agencija za energijo je izračunala, kakšen vpliv bodo imele navedene spremembe tarifnih postavk na končno ceno oskrbe z električno energijo. Značilni gospodinjski odjemalec z letno porabo 3500 kWh bo imel glede na 2021 v letu 2022 za 1,88 evra višji mesečni strošek oziroma 22,52 evra višji letni strošek. 

Industrijski odjemalec z letno porabo 50 MWh bo imel v prihodnjem letu višji mesečni strošek za 39,07 evra (na leto 468,85 evra), industrijski odjemalec z letno porabo 2 GWh za 283,92 evra (na leto 3407,05 evra), strošek industrijskega odjemalca z letno porabo 24 GWh pa bo na mesečni ravni višji za 2782,14 evra (33.385,64 na leto).

Kot so zapisali v obrazložitvi, je zvišanje tarifnih postavk omrežnine predvsem rezultat padca porabe električne energije v letih 2020 in 2021 glede na načrtovano porabo. Gre za posledico krčenja gospodarske dejavnosti zaradi pandemije covida-19. V prihodnjem letu pričakujejo rast porabe električne energije, ki pa po njihovih ocenah še ne bo presegla porabe pred pandemijo. 

"Znižanje porabe električne energije v obdobju 2020-2021 je vplivalo na višje primanjkljaje omrežnine v tem obdobju, ki so se skladno z metodologijo reguliranja vključili v regulativni okvir za leto 2022 in povzročili potrebo po dodatnem viru za pokrivanje upravičenih stroškov v letu 2022," so še dodali. 

Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec je v odzivu zapisal, da gre za nerazumno odločitev Agencije za energijo. "Medtem ko vlada sprejema ukrepe za blažitev energetske krize, se je Agencija za energijo odločila, da bo z nenapovedanim dvigom omrežnine na račun državljanov in podjetij začela novo regulatorno obdobje. Nerazumna odločitev agencije!"

Agencija za energijo:  Omrežnina ne sme biti instrument socialne politike države

Agencija za energijo sicer vztraja, da je sprejela strokovno pravilno in razumno odločitev, ki temelji na podrobno proučenem dejanskem stanju v podjetjih (Elesu, SODO in vseh petih distribucijskih podjetjih) in ob upoštevanju varstva pravic odjemalcev.  

Kot pravijo, je omrežnina strogo namenski vir za zagotavljanje delovanja elektrooperaterjev, za vzdrževanje in razvoj omrežij in nikakor ni in ne sme biti instrument socialne politike države. "Za definiranje energetske revščine in sprejemanje ukrepov za ublažitev vplivov dviga cen energentov je odgovorna izključno država. Na drugi strani je določanje omrežnine v izključni pristojnosti Agencije za energije, ki je in mora biti popolnoma neodvisna od katerihkoli političnih, javnih ali zasebnih interesov. Odločitve agencije temeljijo na trdnih strokovnih temeljih, s ciljem zaščite odjemalcev operaterje nenehno silimo k zniževanju stroškov, podlage za odločitve  so vnaprej objavljene v metodologiji, ki je bila sprejeta v začetku septembra, javna obravnava metodologije je pred sprejetjem trajala mesec in pol, o čemer je bilo obveščeno tudi resorno ministrstvo," so zapisali.

Višina omrežnine je odvisna od stroškov elektrooperaterjev in gibanja porabe električne energije, pojasnujejo. "Prav nižja poraba, ki smo ji priča ves čas trajanja epidemije, je ključni razlog za dvig tarifnih postavk, saj le tako lahko pokrijemo stroške elektroperaterjev, ki so nujno potrebni za nemoteno izvajanje dejavnosti," pravijo.  

Ob tem poudarjajo, da je prav distribucijski sistem ključen za izvedbo procesa zelene transformacije energetike in prehoda na podnebno nevtralno družbo. Spomnili so, da je vlada februarja 2020 s sprejemom NEPN – Nacionalno energetsko podnebnega načrta napovedala, da bo od leta 2021 do leta 2030 potrebnih več kot štiri milijarde evrov investicij v distribucijska omrežja, oziroma za približno 250 milijonov evrov na leto več kot do sedaj, kar pri sedanjem obsegu investicij, ki znaša približno 130 milijonov evrov letno, po grobih izračunih predstavlja vsako leto  vsaj 12 do 15-odstotni  dvig omrežnine. "Zato je agencija sprejela odločitev, ki je skladna s stanjem v energetiki in potrebnim razvojem energetike v procesu prehoda na podnebno nevtralno družbo. Prav tako so navedbe, da druge države omrežnino znižujejo, neresnične in zagotovo nepreverjene," zaključujejo.

Plinarna Maribor draži cene zemeljskega plina

Z januarjem bodo medtem 18.000 gospodinjstev, ki stanovanja ogrevajo na zemeljski plin preko Plinarne Maribor, pričakale višje položnice. Kot poroča časnik Večer, je podjetje v preteklih dneh obvestilo uporabnike, da bodo z novim letom povišali maloprodajne cene zemeljskega plina za gospodinjstva in male poslovne odjemalce. Kot razlog so navedli spremembe nabavnih cen. 

Za družino in posameznika, ki živi v povprečnem stanovanju v Mariboru, bo strošek na računu višji za dobrih 37 odstotkov, še poroča časnik. Plinarna Maribor je sicer dobavitelj zemeljskega plina po vsej Sloveniji, veliko odjemalcev imajo tudi v osrednji Sloveniji. 

Nedavno je podražitev ogrevanja napovedala tudi Energetika Maribor. Mestni svetniki so nato na pobudo občine večinsko soglašali s 30-odstotno subvencijo variabilnega dela cene ogrevanja za november in december, najbolj revnim pa so namenili energetske vavčerje. 

Vlada bo sicer predvidoma januarja obravnavala predlog, na podlagi katerega bi z energetskimi vavčerji pomagala najbolj ogroženim prebivalcem. Ministrstvo za delo predlaga, da gredo ti v roke materialno ogroženim, torej prejemnikom denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Takih je približno 66 tisoč.