Koalicija je predlagala zaslišanje predsednika preiskovalne komisije o aferi Patria Zvonka Černača, kar pomeni, da ta ne bo več mogel voditi komisije. Po Černačevih besedah skuša koalicija na ta način onemogočiti normalno delo komisije, očita pa ji tudi zlorabo procedure. Poleg tega je prepričan, da predloga niso vložili formalno pravilno.

Tadej Slapnik (Zares) te očitke zavrača. Kot pravi, želi Černač relativizirati težo sodnih postopkov v zadevi Patria, ki se odvijajo istočasno z delovanjem komisije.

Černač po besedah Slapnika ne izbira sredstev za svoje delovanje in vodenje komisije. "Ta preiskovalna komisija ne sme predstavljati neke vrste platforme za ščitenje lika nedotakljivosti Janeza Janše," je poudaril. Po njegovih besedah ima Černač natančno izdelan scenarij, s katerim vzpostavlja "vzporedno politično dogajanje", s čimer želi "relativizirati težo sodnih postopkov, ki se istočasno z delovanjem komisije odvijajo".

Kot je prepričan Slapnik, v SDS želijo dokazati, da so za domnevno koruptivna dejanja vidnih predstavnikov SDS krivi drugi in ne oni sami, kar poslanec Zares ocenjuje kot "farso brez primere". Zato tudi zavrača stališče Černača, da želi koalicija s predlogom razširitve dokaznega sklepa ovirati delo komisije.

Kot je pojasnil, naj bi Černača kot pričo zaslišali vsaj v treh vlogah: v vlogi nekdanjega predsednika preiskovalne komisije o nakupu vozil 6 X 6, v vlogi predsednika komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb in v vlogi podpredsednika SDS, torej "desne roke Janeza Janše", ki je v aferi Patria obtožen.

Koalicijski člani za zaslišanje 21 prič

Predlog dokaznega sklepa, ki so ga oblikovali koalicijski člani komisije Slapnik, Dušan Kumer (SD) in Anton Anderlič (LDS), sicer predvideva vpogled v več gradiv, ki so jih obravnavale že nekdanje parlamentarne komisije, ki so se ukvarjale z nakupi orožja.

Poleg tega bo komisija pogledala v zahtevi za preiskavo zoper slikarja Jureta Cekuto in nekdanjega uslužbenca obrambnega ministrstva Petra Zupana ter v obtožne predloge zoper nekdanjega premierja Janeza Janšo, nekdanjega obrambnega ministra Karla Erjavca, poslovneža Walterja Wolfa in Ivana Črnkoviča, nekdanjega direktorja HSE Jožeta Zagožna in brigadirja Toneta Krkoviča.

Ob tem predlagajo tudi zaslišanje 21 prič: Zvonka Černača, Roberta Hrovata, Milana Cvikla, Draga Kosa, Kaja Erika Björkqvista, Magnusa Berglunda, Barbare Brezigar, Reija Juhanija Niittynena, Jorme Wiitakorpija, Jureta Cekute, Petra Zupana, Hansa Wolfganga Riedla, Walterja Wolfa, Rudolfa Lebana, Ivana Črnkoviča, Marije Badovinac Črnkovič, Darka Njavra, Toneta Krkoviča, Jožeta Zagožna, Karla Erjavca in Janeza Janše.

Slapnik je še pojasnil, da za razširitev dokaznega sklepa zadoščajo glasovi treh članov komisije, in če je zahteva vložena, so nadaljnji postopki "atomatizem".

"Groba in nasilna zloraba zakona"

Černač je ob tem poudaril, da koalicijski poslanci predloga niso vložili formalno pravilno. "Tak, kot je vložen, ne učinkuje," je dejal.

Tudi če bi bila s Hrovatom predlagana za priči, po njegovih besedah nimata česa povedati. Predlog koalicijskih članov komisije je tako po njegovih besedah tudi v nasprotju z zakonom o parlamentarni preiskavi, ki določa, da morajo biti vsi dokazi povezani s predmetom parlamentarne preiskave. "Za utemeljitev tega predloga ni zakonske podlage," je prepričan Černač.

Če bo prišlo do izločitve njega kot predsednika iz komisije, bo po njegovih besedah šlo "za zelo grobo, nasilno zlorabo zakona in poslovnika". "Gre za pobalinsko dejanje, nevredno tega državnega zbora," je povedal. V takem primeru v komisiji ne bi bilo niti enega člana SDS, kljub temu da je ta stranka ustanovitev komisije zahtevala.

Utemeljitev, da je predlog podan, ker sta sodelovala v komisiji, ki je preiskovala nakupe orožja v preteklosti, po mnenju Černača "ne pije vode", ker je tam sodeloval tudi Anderlič in bi po tej logiki tudi on moral biti predlagan za pričo.

Poleg tega je v dokaznem sklepu, ki ga predlaga koalicija, predlagan tudi vpogled v dokumentacijo sodnega postopka, ki ga v zadevi Patria vodi tožilka Branka Zobec Hrastar. Predlagatelji po Černačevih besedah želijo s to dokumentacijo "voditi dva vzporedna postopka, ki medsebojno nista v ničemer povezana".

Pri parlamentarni komisiji gre namreč za drugo stvar: za preiskavo spornih nabav pred letom 2004 v povezavi s tem, da so želeli nekateri na podlagi pisma o nameri Grizold-Pavček obdržati posle iz preteklosti tudi pri osemkolesnikih.

Černač je še povedal, da poskuša koalicija preprečiti predsedniku govoriti o poteku seje, "za kar imam po ustavi in po zakonu vso pravico". Kot je pojasnil na novinarski konferenci, ga člani komisije namreč niso odvezali stopnje tajnosti, pod katero je bil sprejet dokazni sklep, zato tudi ni razkril njegove vsebine.

Konec preiskave na Finskem

Iz Finske so medtem sporočili, da so zaključili preiskavo suma korupcije in industrijskega vohunjenja v poslu za nabavo oklepnikov med finskim proizvajalcem Patrio in Slovenijo. Podrobnosti o njeni vsebini za zdaj niso znane.

Da bi lahko vso dokumentacijo posredovali tožilstvu, manjka samo še zaključno poročilo avstrijskih preiskovalcev, je potrdil vodja finske preiskave Kaj Erik Björkqvist. Na avstrijskem tožilstvu so medtem dejali, da glede postopkov v tujini ne dajejo informacij.

Björkqvist pa je povedal, da naj bi na Finskem poročilo iz Avstrije prejeli v nekaj tednih, tako da bi celotno dokumentacijo finskemu tožilstvu v Helsinkih predali januarja prihodnje leto. Prvotno bi se to moralo zgoditi že oktobra letos. Kaj je vzrok za zamudo pri posredovanju avstrijskega poročila, Björkqvist ni razkril.

Začel se je sodni proces

V finskem emstu Tampere se je sicer danes začel sodni proces, povezan s podkupovanjem pri orožarskem poslu. Proces, ki je zaprt za javnost, se nanaša na prodajo Patriinih topov Egiptu med letoma 1999 in 2001. Obtoženi so štirje Finci in Egipčan.