Kot smo poročali, je inšpekcija za kmetijstvo na Inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo izvedla vzorčenje tal na najožjih vodovarstvenih območjih glede prepovedane rabe fitofarmacevtskih sredstev, prisotnosti težkih kovin in nitratov ter uporabe digestata pri gnojenju kmetijskih zemljišč.  V Levcu in Petrovčah so tako zabeležili presežene opozorilne vrednosti cinka in kadmija na treh lokacijah – v Pamečah in na dveh lokacijah v Stari Loki, presežne vrednosti niklja ter svinec v Dravljah. 

Pri nadzoru fitofarmacevtskih sredstev so v enem primeru v sledovih ugotovili prisotnost prepovedane aktivne snovi metolaklor (na lokaciji Skorba) ter v enem primeru preseženo vrednost aktivne snovi metalaksil (Grabrovec pri Metliki). V treh vzorcih je bila ugotovljena presežena vrednost dušika v tleh glede na dovoljene vrednosti gnojenja na VVO I, in sicer v Letušu, Apačah in Šmartnem ob Savi. V dveh primerih se je ugotovilo, da se je na VVO I gnojilo brez hitrega talnega nitratnega testa (Stara Loka, Hajdina) oziroma brez gnojilnega načrta (Petrovče, Stara Loka), v enem primeru pa je kmetovalec na VVO I gnojil z gnojevko, kar je strogo prepovedano (lokacija Pameče), so za 24ur.com dodatno pojasnili v Službi za odnose z javnostjo ministrstva za kmetijstvo. 

Ali so lahko zabeležene vrednosti škodljive za okolje in ljudi? 

Na kmetijskih površinah, ki so bile vključene v inšpekcijski nadzor, so se pridelovali žita, koruza, krompir, ajda in travinje v 38 primerih. Vrtnine (šparglji, korenje, solata, radič) so se pridelovale na treh lokacijah, vendar težke kovine v vzorcih tal niso presegale mejnih vrednosti. Večina kmetijskih gospodarstev je usmerjena  v živinorejsko proizvodnjo, ki svoje proizvode tudi tržijo, so razkrili na ministrstvu. 

Težke kovine so bile ugotovljene v talnih vzorcih na 11. lokacijah vzorčenja. Obstajajo trije razredi težkih kovin glede na ugotovljene vrednosti v tleh, in sicer mejne, opozorilne in kritične vrednosti, pojasnjujejo na ministrstvu za kmetijstvo. Na petih lokacijah so bile vrednosti nizke in ne vplivajo na stanje okolja (tako imenovane mejne vrednosti, ki se v naravi nahajajo tudi prosto v tleh). Šest vzorcev pa je imelo  presežene opozorilne vrednosti težkih kovin, ki pri določenih vrstah rabe tal (solatnice, korenovke, gomoljnice) lahko imajo negativne škodljive učinke ali vplive na zdravje človeka ali okolja. Kritične vrednosti težkih kovin v tleh niso bile izmerjene. 

Aktivne snovi oziroma onesnaževala v tleh, ki so jih ugotovili pri vzorčenju, se lahko spirajo v podtalnico in od tam do uporabnikov pitne vode, hkrati pa onesnaževala iz tal lahko vstopajo v rastline (solatnice, korenovke, gomoljnice) in od tam v prehransko verigo.  

Službe, pristojne za varno hrano, monitoring okolja in pitno vodo, torej za varnost ljudi in okolja intenzivno preučujejo rezultate analiz, pravijo na ministrstvu. Dokončen odgovor na to vprašanje bo možno posredovati naknadno, po zaključku njihovih analiz oziroma postopkov.  Tako uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin že preverja skladnost krme in kmetijskih pridelkov, pridelanih na lokacijah vzorčenja, ki se tržijo oziroma vstopajo  v prehransko verigo, zagotavljajo. 

Na vprašanje, zakaj niso že na začetku v poročilu razkrili podatkov, so odgovorili, da so bili v petek, 1. decembra, objavljeni splošni podatki, ker inšpekcijski postopki še niso zaključeni.  V okviru sodelovanja s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije bodo rezultate nadzora predstavili tudi Javni službi kmetijskega svetovanja z namenom nadaljnjega ozaveščanja kmetovalcev in spoštovanja pravil dobre kmetijske prakse, ki kmetujejo na najožjih vodovarstvenih območjih.