'Grozljivih posledic bi bilo manj, če bi odgovorni pravočasno ukrepali'

Zdravniki, ki spremljajo okoljske in zdravstvene teme, opozarjajo na huda bremena, ki jih ima onesnaženo okolje za zdravje prebivalcev. 

Eno od takih obremenjenih območij je srednja Soška dolina, kjer je Salonit Anhovo do leta 1996 proizvajal azbestne izdelke, od leta pa 2007 deluje kot cementarna z dovoljenjem za sosežiganje odpadkov. Trenutno se pri Agenciji za okolje odvija postopek, v katerem naj bi odločili, ali bi veljalo količino zdaj dovoljenih odpadkov pri sosežigu še povečati ali ne. In to kar za skoraj četrtino: iz 109 tisoč ton letno na 135 tisoč ton letno. 

 "V srednji Soški dolini je že dolgo prisotna epidemija bolezni zaradi azbesta, ki ji še ni videti konca," ugotavlja splošna zdravnica v Desklah Nevenka Mlinar, ki vsakodnevno dela z zelo bolnimi ljudmi zaradi azbesta. "Grozljivih posledic bi bilo manj, če bi odgovorni pravočasno ukrepali. Sedaj nas skrbi, kako bodo izpusti iz sosežigalnice Salonit Anhovo vplivali na bolno dolino," je napisala. 

Mlinarjeva je prvopodpisana pod pozivom zdravnikov in zobozdravnikov goriške regije politiki k bolj odgovornemu pristopu do okoljske problematike. Pridružili so se jim kolegi iz vse Slovenije, doslej so zbrali 314 podpisov (162 iz goriške regije). Odgovornim jih bodo predali 6. februarja. 

"Ob sežigu nevarnih in nenevarnih odpadkov se v ozračje sproščajo nevarne snovi, tudi rakotvorne, ki lahko pri prebivalstvu povzročajo rakave bolezni ter bolezni živčevja, srca in ožilja, motijo pa tudi plodnost in razvoj plodov," je na novinarski konferenci ob predstavitvi zdravniškega poziva pojasnil Miran Brvar s centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Določene mejne vrednosti ne zagotavljajo zdravja okoliških prebivalcev, nevarne snovi namreč delujejo že v zelo majhnih odmerkih, poleg tega pa je skupni učinek več različnih nevarnih snovi večji kot učinek posameznih, je opozoril. 

Marina Praprotnik s pediatrične klinike pa je dodala, da so otroci še veliko bolj dovzetni za vplive onesnaženega okolja, saj nimajo zrelega imunskega sistema, pljuča pa so zaradi rasti veliko bolj občutljiva. Poleg tega preživijo več časa na prostem, so bolj telesno aktivni in z dihanjem skozi usta vdihnejo več onesnaževal. Opozorila je tudi na najnovejše ugotovitve, da je kar tretjina astme pri otrocih do 14. leta posledica onesnaženosti zraka s trdimi delci.

Metoda Dodič Fikfak s kliničnega inštituta za medicino dela in športa pa je opozorila, da določbe glede določenih nevarnih snovi prepočasi prenašamo v slovensko zakonodajo. Poziva, da se onesnaženega okolja ne onesnažuje dodatno, saj posledice, ki sicer niso vidne takoj, nosijo ljudje. "To, da imamo 100-letno onesnaževanje doline z največjim karcinogenom, kar jih poznamo, in dovolimo dodatno onesnaževanje, je osnovno nespoštovanje človeka. Vsak, ki misli, da posledic ne bo, si zatiska oči. Sklicevanje na standarde ni opravičljivo," je bila ostra.

Smrtna obsodba

Statistika ambulante v Desklah je več kot zgovorna. Večina bolnikov ima priznano poklicno bolezen zaradi azbesta. Zaradi prizadetosti pljuč težko dihajo, kašljajo in imajo bolečine v prsih. "Poleg tega jih je strah. Mnogi so zaradi azbesta izgubili svoje bližnje. Ko zboli njihov sosed ali prijatelj, pridejo v ambulanto, da jim poslušamo pljuča. Upajo, da ne bo postavljena najhujša, anhovska diagnoza - mezoteliom ali pljučni rak," je stanje na terenu opisala Nevenka Mlinar.

"Maligni mezoteliom je sicer redek, a izredno agresiven rak, ki se pojavi lahko že zaradi majhne izpostavljenosti azbestu," je o tej smrtonosni bolezni povedala Majda Pohar s centra za zdravstveno ekologijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Kljub najsodobnejšemu zdravljenju je preživetje bolnikov krajše od 18 mesecev. 

Od leta 1961 do 2016 so zabeležili 849 novih primerov mezeotekioma, pojavnost te bolezni pa je največja ravno v goriški regiji. V zadnjih 20 letih je v Desklah za mezoteliomom zbolelo 82 ljudi. "Če bi bila naša ambulanta povprečna slovenska ambulanta, bi v tem obdobju zaradi mezotelioma zbolel manj kot en bolnik," je dejala Mlinarjeva. 

Varnih količin benzena ni. V Anhovem so ga v enem letu v zrak izpustili 2609 kilogramov

Po javno dostopnih podatkih (iz javno objavljenih poročil Agencije RS za okolje) je v letu 2018 Salonit Anhovo uvozil kar 77.000 ton odpadkov iz Italije in Avstrije in od tega sosežgal 71.792 ton. Skupna količina sosežganih odpadkov je znašala 104.000 ton. Torej je le slaba tretjina odpadkov slovenskih. Še leta 2013 je bila količina sosežganih odpadkov bistveno nižja – skupaj je znašala 48 ton.

Pri tem je bilo v letu 2018 iz Anhovega v zrak izpuščeno 2609 kilogramov benzena, kar predstavlja 40 odstotkov vseh industrijskih emisij benzena v zrak pri nas. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) benzen uvršča med rakotvorne spojine prve nevarnostne skupine, pri katerih ni varne meje izpostavljenosti. Slovenska okoljska zakonodaja pa je v uredbi o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja benzen uvrstila v tretjo nevarnostno skupino. Če bi benzen umestili v prvo nevarnostno skupino, bi bila na letni ravni dovoljena emisija benzena nič več in nič manj kot en kilogram, so opozorili na današnji novinarski konferenci. 

"Pri sežiganju in sosežiganju nevarnih in tudi nenevarnih odpadkov, npr. plastike in gum, se v ozračje sproščajo trdi delci PM10 in PM2,5, ultrafini delci, dušikovi oksidi, žveplov dioksid, klorovodikova in fluorovodikova kislina, dioksini in furani, benzen, policiklični aromatski ogljikovodiki, težke kovine in radioaktivni izotopi. Izpusti sežigalnic tako vsebujejo potrjeno rakotvorne snovi, ki pri lokalnem prebivalstvu povzročajo rakave bolezni, kot so limfom, sarkom, rak črevesja in pljučni rak. Poleg tega toksične snovi v izpustih sežigalnic povzročajo tudi bolezni živčevja, srca in ožilja ter pljuč, motijo plodnost in razvoj plodov," so zdravstveni delavci, ki si prizadevajo za bolj odgovoren pristop k okoljski problematiki, še zapisali v sporočilu za javnost.