Slovenija: onesnažen zrak krivec za 1700 prezgodnjih smrti letno

Po oceni Evropske agencije za okolje je onesnažen zrak v 28 državah članicah Evropske unije v letu 2013 povzročil več kot 400.000 prezgodnjih smrti. V obdobju od 2012 do 2014 je bilo več kot 90 odstotkov mestnega prebivalstva v Evropi izpostavljenega onesnaževanju zraka, ki je višje od priporočil Svetovne zdravstvene organizacije.

Tudi v Sloveniji je preveč onesnažen zrak še vedno eden od perečih okoljskih in zdravstvenih problemov. Pri nas naj bi bil onesnažen zrak krivec za 1700 prezgodnjih smrti letno. Okoli 45 odstotkov ljudi pa živi na območjih s prekomernim onesnaževanjem zraka z delci. To je le nekaj podatkov, ki so jih danes nanizali na znanstveno-strokovnem posvetu, ki je potekal ob 100. obletnici Oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V Sloveniji so med ključnimi viri onesnaženja zraka individualna kurišča in promet, so izpostavili.

Promet

Ocene stroškov onesnaženosti zraka iz prometa v državah EU so leta 2016 znašale med 67 in 80 milijard evrov. "Kar 78 odstotkov teh stroškov pa je povezanih z zdravjem. Slovenija lahko s celovitimi ukrepi trajnostne mobilnosti do leta 2030 privarčuje do 82 milijonov evrov," je izpostavil Tomaž Gorenc z Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj. 

Z vidika okolja in zdravja so najbolj problematična dizelska vozila, "še posebej, če upoštevamo, da veliko starejših vozil ne dosega predpisanih kriterijev ter da se njihove karakteristike z leti slabšajo". 

"Konec leta 2017 je 51 odstotkov registriranih osebnih avtomobilov vozilo na bencin, 47 odstotkov pa na dizelsko gorivo. Poraba dizelskega goriva se je od leta 2005 povečala za 77 odstotkov. To je pomemben podatek, saj dizelska vozila izpustijo več dušikovih oksidov (NOx) in delcev (PM2.5) na prevožen kilometer kot bencinska vozila," je še dodal Gorenc.

Kurišča

Druga težava so individulna kurišča, ki imajo lahko negativen vpliv ne le na kakovost zraka, pač pa tudi na podnebje. "Ogrevanje individualnih hiš na les naj bi bilo podnebno nevtralno. Na žalost izpusti peči na les iz individualnih kurišč močno onesnažujejo zunanji in notranji zrak – so najpomembnejši vir onesnaženja zraka v Sloveniji. Hkrati so emisije delcev, ki absorbirajo svetlobo – predvsem črnega ogljika, tako visoke, da je pod vprašaj postavljena podnebna nevtralnost teh izpustov. Pri izgorevanju lesa je problematična učinkovitost, saj lahko les uporabimo kot "čisto" gorivo, samo naprave morajo biti vzdrževane, izpusti pa filtrirani. To v individualnih kuriščih dosežemo izjemoma, s centralizacijo in uporabo lesa v sistemih daljinskega ogrevanja pa je to lahko dosegljiv cilj," je poudaril Griša Močnik z Inštituta Jožef Stefan.

Da se ne moremo naslanjati na les, kot osnovni vir ogrevanja, je prepričan tudi Matej Ogrin iz Društva za zaščito Alp CIPRA: "Da les gori, so vedeli že stari Slovani. Česar pa naši predniki niso vedeli, je dejstvo, da najbolj greje les, ki je v obliki toplotno izolativne snovi vgrajen v stavbe. V tem primeru nas kubični meter lesa greje preko 30 let, v konvencionalni hiši nas greje 2 tedna. V z gozdom pokriti Sloveniji je les lahko vir toplote, a le v toplotno učinkovitih stavbah in v energetsko učinkovitih kotlih s popolnim izgorevanjem, za kurjavo pa naj se uporablja les, ki druge gospodarske vrednosti nima."

Poziv k bolj odločnemu ukrepanju

Ker izpostavljenost onesnaženemu zraku prispeva k široki paleti akutnih in kroničnih posledic za zdravje, od manjših fizioloških vplivov do predčasnih smrti predvsem zaradi bolezni dihal, srca in ožilja, so strokovnjaki in nevladniki na posvetu pozvali lokalne in nacionalne odločevalce, naj pripravijo bolj ambiciozne ukrepe na področju onesnaženosti zraka v Sloveniji. Poziv bodo poslali vsem relevantnim ministrstvom in občinam. 

Med ukrepi so denimo navedli:

- spremljanje in redno obveščanje lokalnega prebivalstva o stanju zraka v lokalnem okolju,

- sprejemanje preventivnih ukrepov zmanjševanja vzrokov onesnaženja zraka (zmanjševanje izpustov in števila individualnih kurišč)

- spodbujanje trajnostne mobilnosti,

- ustvarjanje spodbudnega sistemskega okolja za progresivne ukrepe na področjih, ki največ prispevajo k onesnaženju zraka,

- ponujanje možnosti financiranja zamenjave ogrevalnih sistemov in ukrepov energetske učinkovitosti, predvsem v energetsko revnih gospodinjstvih. Poziv lahko preberete na tej povezavi.