Zaradi virusnih okužb hospitaliziranih več kot 700 ljudi

A zakaj je letos tako, da za gripo in ostalimi virusnimi obolenji zbolevajo predvsem otroci? Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so pojasnili, da se sezone gripe med seboj razlikujejo: "Odvisno od virusa, lastnosti virusa in dovzetne populacije ter tudi ukrepov, na primer precepljenosti, ki je pri nas nizka." Ob tem so izpostavili, da pričakujejo, da bo med šolskimi počitnicami kroženje virusa gripe upadlo.

'Najprej so večinoma obolevali otroci, a se to prenaša sedaj tudi na starejše'

"Hospitaliziranih je čez 700 ljudi, 450 zaradi gripe in 300 zaradi respiratornega sincicijskega virusa, na intenzivnih enotah 45 pacientov z gripo in 36 pacientov z RSV, nekaj je žal tudi smrtnih primerov, trenutno devet pacientov z gripo in pet pacientov z RSV," je dejala vodja Službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb Tatjana Mrvič. Med umrlimi ni bilo otrok.

Podatki sicer kažejo, da število obolelih ne narašča več, zato upajo, da bo število začelo počasi upadati. Predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Tatjana Lejko Zupanc se sicer ne spomni leta, da bi otroci obolevali v tako velikem številu.

Skoraj polovica bolnikov, ki so jih do zdaj sprejeli, so bili otroci, gre za predšolske in šolske otroke. Sedaj pa med sprejetimi v bolnišnico narašča število bolnikov, starejših od 65 let. 

"Najprej so večinoma obolevali otroci, a se to prenaša sedaj tudi na starejše. Problem pri odraslih je drugačen. Otroci sicer masovno obolevajo, a je manj zapletov. Pri starejših se namreč kronične bolezni poslabšajo, potem pa pacient leži zaradi srčnega popuščanja, težav z ledvicami in podobno. Taki pacienti nato mnogo dlje ležijo v bolnišnici in ni prostora za druge," je povedala Tatjana Lejko Zupanc.

Dodala je, da ima približno tretjina obolelih podtip virusa A (H1N1), ki pri otrocih povzroča težji potek bolezni.

Povprečen delež cepljenih starostnikov se bo zmanjšal zaradi brexita

Strokovni direktor Pediatrične klinike Marko Pokorn je podobno pojasnil, da je razlog za toliko večjo obolelost otrok tudi v tem, da se je virus malce spremenil, večina otrok ni tako imunih nanj, pa tudi zaradi velikega števila interakcij v vrtcih, šolah. Glede zapletov je dejal, da je šlo večinoma za klasične zaplete pri gripah, pri otrocih v glavnem pljučnice in vročinski krči, nekaj pa je bilo tudi nevroloških zapletov. 

Med otroci je bilo več hospitaliziranih, ki še niso dopolnili dveh let. So pa imeli tudi otroke z zelo težkim potekom bolezni in se zdravijo na oddelku za intenzivno terapijo. Pri enem otroku so v torek morali opraviti kirurški poseg, enega vrtčevskega otroka pa so morali zaradi oslabitve srčne mišice priključiti na zunajtelesni krvni obtok.

"Če gledamo starostnike, se bo na ravni EU delež cepljenih poslabšal na račun brexita, ker je v Veliki Britaniji delež cepljenih starostnikov in kroničnih bolnikov najvišji. S tem so zviševali povprečje. Po brexitu se bo zato treba cepiti," pravi Pokorn, čeprav pravi, da je dejstvo, da cepiva proti gripi niso tako učinkovita kot pri kakšnih drugih boleznih, ker se lahko virus spremeni in je potem potrebno vsakoletno cepljenje. "Druga stvar pa je problem slovenske miselnosti," dodaja.

"V Veliki Britaniji ni obvezno cepljenje otrok, ker je mislenost drugačna. Ko so uvedli cepljenost proti pnevmokoku, je bilo v nekaj mesecih cepljenih čez 90 odstotkov otrok, pri nas po štirih letih komaj prišli čez 60 odstotkov," pojasnjuje.

Če načrtujete potovanje, še vedno priporočajo cepljenje

Večina otrok, ki so zboleli, tudi tisti na intenzivnem oddelku, ni bila cepljena. Dodaja, da tudi otroke cepimo proti gripi, a še vedno premalo. Kar se tiče odraslih, so odprli dodatne postelje na Vrazovem trgu. Pri otrocih pa sodelujejo s pediatrijo, kjer pa naj bi bile kapacitete tudi zapolnjene.

V Evropi se pohod šele začenja, zato pravijo, da še ni prepozno za cepljenje. Zavaruje namreč že prvi odmerek, sploh če je pacient v preteklih letih že prebolel gripo.

'Veliki izbruhi nas vedno ne bodo zaobšli, zato moramo biti pripravljeni'

Tatjana Lejko Zupanc še opozarja, da bo slej ko prej do kakšnega večjega izbruha nalezljive bolezni prišlo tudi pri nas. "Ne moremo pričakovati, da bomo vedno ostali na obrobju velikih dogodkov, kot so sars, ebola in podobno. Prej ali slej bo tudi pri nas nekaj izbruhnilo in takrat nam ne bo nobena druga država pomagala, da bi vzela naše bolnike. Sami moramo poskrbeti, da bomo imeli primerne prostore za izolacijo. Trenutno to s težavo zagotavljamo, predvsem so pa problematične okužbe, ki se prenašajo aerogeno," dodaja Lejko Zupančeva. Vsaka država v EU mora vsako leto javljati kapacitete, zato je prav, da jih čim prej zagotovimo.

"Druga težava je, da je naš urgentni blok popolnoma neprimeren za sprejem bolnikov, saj se mešajo kužni in nekužni, mlajši in starejši. To želimo z novim prizidkom preprečiti. To je naša želja," še pravi.

Kako bi se odzvali na takšen izbruh, vodja Službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb pravi, ne moremo natačno vedeti. "Nihče ne more vedeti, kako se bomo odzvali na nekaj, česar v življenju še nismo delali," je rekla.

'Po številu enoposteljnih sob smo v evropski statistiki na dnu'

Glede koronavirusa je povedala, da sta dve možnosti. Lahko bo izginil kot sars, lahko pa se bo udomačil in se bo pojavljal vsako leto kot drugi virusi. V primeru izbruha bi v Sloveniji aktivirali pandemski plan, ki predvideva, kateri oddelki se odredijo za te bolnike, medtem ko se ostale premakne recimo na ortopedijo, medtem ko bi bili postopki glede naročenih pregledov v tem času ustavljeni.

"Mi bazične izolacijske sobe imamo. Število enoposteljnih sob, ki temu kriteriju ustrezajo v vseh bolnišnicah, je izredno majhno. Mi smo v Evropi po številu enoposteljnih sob na dnu," pojasnjuje.

Sirupa daleron in calpol sta v nekaterih lekarnah pošla

Gripa in druga virozna obolenja v Sloveniji razsajajo že štiri tedne, predvsem med šolsko in predšolsko populacijo. Razredi v šolah so na pol prazni, velik delež obolelih otrok pa je okužil vse svoje sorojence, so nam pojasnili iz Zdravstvenega doma Bežigrad v Ljubljani. "Opažamo tudi že zaplete ob prebolevanju gripe, kot so vnetja ušes in pljučnice. Tako so naše ambulante zasute s klici, elektronsko pošto in obiski pacientov, kljub temu, da na preglede vabimo predvsem tiste, ki so bolj prizadeti, ki so bolj rizični."

Sirupa daleron in calpol, ki lajšata bolečine in znižujeta telesno temperaturo, sta v nekaterih lekarnah pošla. Iz podjetja Kemofarmacija, ki je eden od dobaviteljev teh dveh zdravil, so nam pojasnili, da so daleron sirup že sprejeli in so ga v lekarne poslali včeraj. "Predvidena dobava calpola 120 mg/5 mg peroralne suspenzije je naslednji teden, calpola 250 mg/5ml suspenzije pa v marcu," so povedali.

Ob tem so poudarili, da ni razloga za preplah, saj so ostale alternative – suspenzije z ibuprofenom – vse na zalogi. Dobavo svečk paracetamol pa pričakujejo danes.