Predstavniki trojke predsedujočih držav EU - nemška kanclerka Angela Merkel ter premierja Portugalske in Slovenije Jose Socrates in Janez Janša so ob robu plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v Strasbourgu predstavili skupni 18-mesečni program predsedovanja EU. Pri tem so predstavili prednostne naloge držav v predsedujoči trojki in se strinjali, da je program ambiciozen, a realen. Naša prisotnost je izraz skupnih prizadevanj, je dejala Merklova.
Janša je poudaril, da je za Slovenijo predsedovanje velik izziv, in izrazil zadovoljstvo nad novo prakso priprave 18-mesečnega programa. "Ta pristop bo zagotovo prispeval k večji učinkovitosti, pa tudi k boljši kontinuiteti," je poudaril slovenski premier. Program je ambiciozen, je nadaljeval in poudaril, da vsebuje odgovore na vse tiste izzive, s katerimi se bo EU srečevala v prihodnjih 18 mesecih.
Poudaril je še, da je v programu veliko izzivov in nekaj zelo odgovornih vprašanj, na katere bo potrebno odgovoriti. "Slovenija je pri izvajanju tega programa zadnja na vrsti in računamo na zelo uspešno predsedovanje Nemčije in Portugalske, kar pomeni, da bodo ključna, najtežja vprašanja rešena že prej, preden bomo mi prišli na vrsto," je bil optimističen Janša. Med izzivi, s katerimi se bo med predsedovanjem EU srečala Slovenija, pa je omenil širitev schengenskega območja, revizijo prenovljene lizbonske strategije in zaveze k nadaljevanju širitvenega procesa EU.
V zvezi s širitvijo schengenskega območja je Janša poudaril, da je to "nekaj, kar bo prispevalo h konkretnemu združitvenemu občutku državljanov tudi iz novih članic EU ". Glede nadaljnjih širitev unije pa je napovedal, da bo Makedonija najkasneje v času predsedovanja Slovenije EU v prvi polovici leta 2008 dobila datum za začetek pristopnih pogajanj s povezavo.
Merklova za sprejetje evropske ustave
Merklova, ki ima glede sodelovanja trojice dobre občutke, je vnovično v ospredje postavila oživitev ustavne pogodbe EU, za katerega želi Nemčija v času predsedovanja uniji pripraviti načrt poteka oživitve, simbolno vlogo pri tem ima tudi praznovanje 50. obletnice podpisa Rimske pogodbe, ki ga bo EU obeležila v Berlinu. Med temami, ki se bodo poleg ustavne pogodbe vlekle skozi vsa tri predsedovanja, pa je kanclerka med drugim naštela še energetiko, podnebne spremembe in izboljšanje zakonodaje.
Portugalski in Sloveniji je kanclerka zagotovila pomoč v pripravah na predsedovanje, v zvezi s Slovenijo pa je poudarila, da ne gre le za državo, ki je kot prva vzhodnoevropska oziroma srednjeevropska država prevzela evro, temveč bo kot prva od novink tudi predsedovala EU. "Z izkušnjami bo Nemčija Sloveniji rada priskočila na pomoč, kjer pa bo šla država svojo pot, bomo radovedno opazovali, ali bomo pri tem dobili nove vzpodbude," je dejala.
Trio je odraz dejstva, da je v pol leta določne stvari težko speljati do konca, na drugi strani pa nekatere stvari potrebujejo tudi dolge priprave, je sodelovanje držav pri pripravi programa predsedovanja utemeljila Merklova in med slednjimi omenila priprave na vrha EU-Afrika, ki bo potekla v drugi polovici leta 2007, ko bo na čelu povezave Portugalska.
Za krepitev Evrope
Da je program uresničljiv, čeprav je ambiciozen, je poudaril tudi Socrates, ambicioznost pa je posledica dejstva, da želijo države v času predsedovanja okrepiti Evropo. Program naj bi po njegovih besedah vseboval tisto, "kar Evropejci in svet pričakujejo do Evrope. Tudi sam je med ključne izzive postavil ustavno pogodbo EU in lizbonsko strategijo, poudaril pa je tudi pomen oživitve dialoga med EU in Afriko ter v tej luči reševanje migracijskih in razvojnih vprašanj.
18-mesečni program predsedovanja je novost v pripravah na predsedovanje uniji, ki vzpostavlja tesnejše sodelovanje treh zaporednih predsedujočih držav pri oblikovanju programa dela v Svetu EU ter tako zagotavlja bolj učinkovito in tekoče uresničevanje prednostnih nalog povezave. Program je okvir, znotraj katerega bodo delovala tri predsedstva EU - Nemčija v prvi in Portugalska v drugi polovici tega leta ter Slovenija v prvi polovici leta 2008.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.