Türkovo kandidaturo podprli leto vnaprej, na misijonarja, ki je tisoče rešil bede, pozabili

Vlada Mira Cerarja uradno ni podprla nominacije slovenskega misijonarja na Madagaskarju Pedra Opeke za Nobelovo nagrado za mir, kot je to ob njegovi prvi nominaciji pred dvema letoma storila Janševa vlada. O tem na vladi sploh niso razpravljali, sporočajo iz Cerarjevega kabineta in dodajajo, da premier Opeko sicer podpira. A kaj ko je vlada že zamudila rok za nominacijo, ta je bil 1. februarja.

Na zadrego, da je vlada pozabila na slovenskega misijonarja, ki je v 25 letih rešil bede in revščine več deset tisoč nekdanjih smetiščarjev na Madagaskarju, predsednik SD Dejan Židan pravi: "Vlada se ni pogovarjala o tem, tudi meni kot predsedniku SD nominacija ni bila formalno predstavljena."

V SMC in kabinetu premierja pa pravijo, da je Cerar svojo osebno podporo izrazil v pismu. A zgolj podpora in ne predlog nominacije, teh mora biti praviloma čim več, za končni izbor nima prave teže.

Jože Možina, eden o tistih, ki si prizadeva, da bi bil Opeka nagrajen za svoje delo, pravi, da se čudi, da politika, sicer "polna lepih želja do Opeke, ki je dobil tudi najvišje državno odlikovanje, ni storila tistega, kar je enostavno - podprla nominacijo oziroma vložila svojo, sploh, ker gre za človeka, ki ima nesporno avtoriteto, ki vse povezuje in razveseljuje s svojim delom."

Medtem ko je vlada pri Opeki zaspala ali zamižala pa se ji je izredno mudilo pri podpori Danilu Türku za vrh Združenih narodov, čeprav bo izbor šele konec prihodnjega leta. "Kolikor vem, tista podpora več stane, pa je verjetno tudi manjša možnost uspeha kot v tem primeru," na to pravi Možina.

A razlika med ambicioznim nekdanjim predsednikom države in požrtvovalnim misijonarjem je očitna na več ravneh, slednji tudi ni trkal na vladna vrata. "Jaz se sploh nisem vtikal v to stvar, mi delamo zaradi človeka, zaradi človeške dolžnosti, da pomagamo revežem, lačnim otrokom, mi ne delamo za nobeno priznanje," pravi Opeka.

Komu bodo v Oslu podelili Nobelovo nagrado za mir bo znano še ta mesec, slovenskega misijonarja, ki je z nekdanjimi brezdomci zgradil skupnost Akamsoa ali "dobri prijatelj" z 18 vasmi in 4 tisoč domovi pa je za nominiranca - poleg slovenskih znanstvenikov in akademikov ter opozicijske Nove Slovenije - pravočasno predlagala še vlada Madagaskarja.