Klakočar Zupančičeva in Janković nasmejana na odru: Ljubljana je odprto mesto

Urška Klakočar Zupančič je ob zaključku povorke dejala, da svoboda še dolgo ne bo samoumevna. "Zato je moja dolžnost, da branim vašo in svojo pravico, da se svobodno izražamo in da svobodno ljubimo. Moja dolžnost je tudi, da vas povabim, da sami storite enako. Predvsem takrat, ko gre za tiste, ki se izražajo na drugačen način kot vi," je pozvala. Dodala je, da še vedno živimo v družbi, kjer so LBGTIQ+ osebe pogosto neslišane, zavrnjene, žaljene, ponižane in zasramovane, a da se je za svobodo treba boriti kar naprej. Po njenih besedah je vsak korak, ki ga danes naredijo na ulicah, korak proti svetu, kjer nihče ne bo preganjan zaradi tega, koga ljubi, koga čuti in kdo je. 

Klakočar Zupančičeva, ki se ji je pridružil tudi njen partner glasbenik Bor Zuljan, je bila sicer na odru izjemno dobre volje, malo se je pozibavala, iz občinstva pa je prejela tudi rože.  

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je poudaril, da je ponos politično dejanje. "Ne zato, ker bi ga mi politizirali, temveč zato, ker ga sistem vsakič znova postavi na rob. A mi vemo, da boj LGBTIQ+ skupnosti ni ločen od boja za dostopna stanovanja, za varno starost, za brezplačno javno zdravstvo, proti dodatnem oboroževanju in pošiljanju ljudi na bojišča, za varno prihodnost brez izkoriščanja. Boj ene manjšine je boj vseh," je povedal.

Ljubljanski župan Zoran Janković pa je dejal, da mesto Ljubljana že vrsto let ponosno stoji ob strani LGBTIQ+ skupnosti. "Ljubljana je odprto, vključujoče in pogumno mesto. Je prostor, kjer si vsakdo lahko ustvari dom, kjer spoštujemo ljubezen v vseh njenih oblikah in kjer gradimo skupnost na temeljih enakosti," je zagotovil.

Organizatorji poudarjajo, da geslo predstavlja politično držo, ki razkriva razkorak med obljubami institucij in realnostjo vsakodnevnega življenja LGBTIQ+ oseb. "Je opomin, da digitalna orodja, ki naj bi povezovala, prevečkrat služijo nadzoru in širjenju sovraštva. Je zahteva, da digitalna in politična prihodnost ne bosta zgrajeni na diskriminaciji, algoritmičnem nasilju in sistemski neodzivnosti," so zapisali v društvu Parada ponosa.

Udeleženci s povorko zahtevajo strožje kaznovanje zločinov iz sovraštva in vzpostavitev uradne evidence tovrstnih dejanj na podlagi spolne usmerjenosti, spolne identitete in izraza ter odgovornost digitalnih platform za algoritmično spodbujanje sovražnega govora in nasilja. Zahtevajo tudi izobraževalni sistem, ki vključuje vse, ter zakonsko zaščito digitalnih pravic in takojšnjo regulacijo zlorabe umetne inteligence, ki poglablja neenakosti.

Povorka je potekala tudi v duhu solidarnosti z Gazo.

"Parada ponosa 2025 ni le praznovanje identitet - je opozorilo, poziv k družbeni transformaciji in zahteva po sistemski pravičnosti. Je poziv k radikalni družbeni preobrazbi. Je zahteva po sistemu, ki bo temelji na pravičnosti - ne na privilegijih. Je opomin, da brez enakosti za vse, ni svobode za nikogar," so zapisali v društvu.

Paradno dogajanje se je dopoldne začelo v parku Zvezda, kjer so se v paradnem mestu predstavile različne nevladne organizacije, ki s svojimi aktivnostmi naslavljajo LGBTIQ+ tematike, ob tem pa je potekal kulturni program, obiskovalci pa so se lahko udeležili ustvarjalnih delavnic. Popoldne se je dogajanje premaknilo na Metelkovo, od koder je proti centru mesta krenila povorka.

Prva parada ponosa je bila v Sloveniji izvedena leta 2001, povod zanjo pa je bila prav diskriminacija LGBTIQ+ oseb. Redar v ljubljanskem klubu namreč takrat ni dovolil vstopa dvema pesnikoma, kot so zapisali na Inštitutu 8. marec, ju je odslovil z besedami: "Navadite se, da lokal ni več za tako vrste ljudi."

Takrat je LGBTIQ+ skupnost od državnih organov zahtevala odziv in obsodbo takšnega dejanja, a do slednjega ni prišlo, zato so začeli aktivisti organizirati prvo parado ponosa. Od takrat v Sloveniji poteka vsako leto.

"Parada ponosa je opomnik, da diskriminacije, neenake obravnave in nestrpnosti v naši družbi še nismo odpravili. Je opomnik, da si moramo za pravičnost še naprej prizadevati," so dodali v Inštitutu.