Parada ponosa predstavlja praznik in protest LGBTIQ+ skupnosti. Kljub zakonskim spremembam namreč družbena neenakost še vedno obstaja, prav tako pa tudi diskriminacija in nestrpnost. To je dan, ko je vidnost mavrične držine še toliko bolj v ospredju, ko se še dodatno opozarja na stiske in napake, ki jih je treba odpraviti.
Organizatorji ob letošnjem festivalu opozarjajo, da LGBTIQ+ skupnosti v Sloveniji in po svetu živijo v obdobju, "ko tehnološki napredek pogosto služi nadzoru, politika pa postaja prostor normalizacije sovraštva".
Z osrednjim sporočilom letošnjega festivala Sistem se posodablja. Skupnost vztraja želijo opozoriti na dvoje: po eni strani na subtilno in hitro razvijajoče se oblike institucionalnega nadzora, izključevanja in represije, po drugi pa na trdnost, solidarnost in neomajno vztrajnost LGBTIQ+ skupnosti, ki se temu procesu zoperstavlja, so pojasnili.
Današnji zaključni dogodek festivala Paradni dan se bo začel v parku Zvezda na Paradnem mestu, kjer med 10. in 16. uro napovedujejo kulturni program, ustvarjalne delavnice in stojnice skupnosti.
Ob 18. uri bo z Metelkove krenila tradicionalna povorka, ki bo mimo železniške postaje, Bavarskega dvora in Slovenske ceste nadaljevala pot proti Kongresnemu trgu. Tam naj bi se uro pozneje začel politično-kulturni program. Osrednja govorka bo predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, kot govorca bosta poleg predstavnikov skupnosti nastopila tudi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, sicer dolgoletni aktivist za pravice skupnosti LGBTQ+, in ljubljanski župan Zoran Janković.
Dogajanje se bo na Kongresnem trgu nadaljevalo do 23. ure, festival pa bodo sklenili z zaključno zabavo na Metelkovi.
Parada ponosa v Sloveniji vse od leta 2001
Prva parada ponosa je bila v Sloveniji izvedena leta 2001, povod zanjo pa je bila prav diskriminacija LGBTIQ+ oseb. Redar v ljubljanskem klubu namreč takrat ni dovolil vstopa dvema pesnikoma, kot so zapisali na Inštitutu 8. marec, ju je odslovil z besedami: "Navadite se, da lokal ni več za tako vrste ljudi."
Takrat je LGBTIQ+ skupnost od državnih organov zahtevala odziv in obsodbo takšnega dejanja, a do slednjega ni prišlo, zato so začeli aktivisti organizirati prvo parado ponosa. Od takrat v Sloveniji poteka vsako leto.
"Parada ponosa je opomnik, da diskriminacije, neenake obravnave in nestrpnosti v naši družbi še nismo odpravili. Je opomnik, da si moramo za pravičnost še naprej prizadevati," so dodali v Inštitutu.
