Potem ko je skupina mladoletnih državljanov Kosova v Celju napadla dva mladoletna dijaka in ju pretepla tako močno, da je eden od njiju zaradi dvakratnega zloma čeljusti še vedno na zdravljenju v bolnišnici, celjski dijaki, ki si ne upajo pred kamero, pripovedujejo, da nasilnežem nihče nič ne upa in so se takšnih nasilnih dogodkov že navadili. "Vedno se spravijo na šibkejše, na močnejše se ne bodo spravili," pove eden od njih.
Spomnimo, kosovski mladoletnik, ki je na družbenem omrežju ponosno objavil fotografijo z dvema avtomatskima puškama kalašnikov v rokah in na ta način še dodatno ustvarjal strah med vrstniki in si jih podrejal, se je na dijaka najprej spravil z izsiljevanjem za denar. V strahu, da ga bo pretepel, mu je oškodovanec večkrat izročil manjše vsote denarja. Po dveh mesecih ustrahovanj je mladoletni državljan Kosova 4. decembra sodeloval še v pretepu dijakov.
Vse to se je zgodilo pred srednjo šolo v neposredni bližini policijske postaje. Pred tem smo bili nedavno že priče pretepom med mladostniki sredi belege dne v Novem mestu in Murski Soboti, obračunavanjem z nožem, celo poskusu uboja za Bežigradom. Kaj se dogaja med mladostniki, zakaj so napadi vse bolj brutalni?
Policijski apel: O tem je treba govoriti
Kot je v oddaji 24UR ZVEČER pojasnil Simon Slokan iz Sektorja spološne policije GPU, policisti v našem okolju še vedno zaznavajo preveč različnih oblik nasilja, zato želijo ljudi ozaveščati, da so vsa takšna ravnanja nesprejemljiva in obsojanja vredna. Težava je v tem, da fizične oblike nasilja zaznamo bolj pogosto, psihičnih pa velikokrat ne, zato tudi ne vemo, kako bi se z njimi soočali.
Psihoterapevtka Barbara Šegula Škoberne je pojasnila, da je med mladostniki vse več psihopatologije, medvrstniško nasilje pa predstavlja velik del trenda naraščanja. "Otroci povedo marsikaj, od prekritega, dolgotrajnega psihičnega nasilja, manipulacij, do verbalnega in fizičnega nasilja. Opozarjajo na to, potem pa, ker se nič ne zgodi, utihnejo in čakajo, da bo minilo. Pa ponavadi ne mine."
Slokan je ob tem dodal, da je skeptičen do tega, da si nihče nič ne upa. "Policija in druge inštitucije izvajamo vrsto ukrepov in ob zaznanem primeru nasilja izvedemo ukrepe, da storilcu jasno pokažemo, da so njegova ravnanja nesrejemljiva. Starši, učitelji, vzgojitelji, policija, mediji ... vsak od nas ima svojo vlogo. S tem, da bomo ljudi obveščali in se pogovarjali o tem, bomo lažje razumeli, katera ravnanja so nesprejemljiva v družbi. Kot družba moramo pomagati žrtvam in slišati otroke, ki potrebujejo pomoč. Da jim lahko pomagamo, pa morajo oni najprej to povedati nekomu, ki mu zaupajo."
Strinjala sta se, da je težava današnjega časa tudi tehnologija, ki je v naši družbi vsakodnevno prisotna. "Veliko je psihičnega nasilja, ki se izvaja ravno s pomočjo tehnologij, preko družbenih omrežij. Otroci, ki objavijo takšne fotografije, nimajo občutka, da delajo kaj narobe, ker to izvajajo iz varnega prostora – svoje sobe. Na podoben način izvajajo tudi nasilje – brez težav v svoji sobi napišejo sporočilo prek nekega omrežja," je pojasnil Slokan.
Psihologinja je k temu dodala še, da je en del fenomena tudi mladostniška naivnost, nepremišljenost. "Otroci sploh ne razmišljajo, kakšne bodo posledice njihovega početja. Živimo v družbi, kjer je marsikaj že samo po sebi umevno, ne tako zelo narobe." Opozorila je še, da več kot besede štejejo dejanja. "Vsi moramo biti vzor mladim in to pomeni veliko več, kot samo govoriti, kaj bi bilo prav in dobro."
Dijaška organizacija Slovenije: Šola bi morala biti prostor, kjer se otroci počutijo varne
Na to, da so različne oblike nasilja, vse od nadlegovanja preko družbenih omrežij do nasilnih obračunov, vsak dan vse bolj prisotne med slovenskimi dijakinjami in dijaki, opozarjajo tudi na Dijaški organizaciji Slovenije. "Na razraščujočo nevarnost nas opozarjajo šokantne objave v medijih, ko pride do najhujših primerov in dijaki zaradi nasilja lastnih vrstnikov izgubljajo življenja ali pa jih težke izkušnje boleče zaznamujejo. V večini primerov pa se dijakinje in dijaki, šole in šolsko osebje ter pristojni organi zavijejo v molk in s tem hote ali nehote spodbujajo stigmatizacijo tovrstnih dogodkov," so zapisali.
Ravno šola kot vzgojno-izobraževalna ustanova bi morala biti prostor, kjer se mladostnik počuti varnega pred vsemi oblikami nasilja, a na žalost slovenske šole postajajo ravno nasprotno – prostor, kjer se o medvrstniškem nasilju le redko pogovarja in se ga iz neznanih vzrokov ne kaznuje, temveč celo tolerira, kljub temu, da pristojni organi že več let pozivajo k ničelni toleranci do nasilja, opozarjajo. "Šola vsekakor ne bi smela biti kraj, kamor prihajajo oboroženi nasilneži, katerih edini namen je nadlegovanje, ustrahovanje in izsiljevanje dijakinj ter dijakov, katerim to onemogoča normalno sodelovanje v izobraževalnem procesu."
V preteklih mesecih v Dijaški organizaciji Slovenije ne zaznavajo povišane ravni medvrstniškega nasilja le na srednjih šolah, ampak tudi v dijaških domovih po državi, kjer se dijakinje in dijaki soočajo s krajami njihove osebne lastnine, prepričevanjem v preizkušanje prepovedanih drog in podobno. Prizadeti dijaki iz strahu pred preveliko izpostavljenostjo in posledičnim maščevanjem ter izločevanjem iz strani vrstnikov prepogosto molčijo ter s tem napadalcem vlivajo moči za nadaljnje delovanje. Čeprav imajo dijakinje in dijaki na voljo več oblik pomoči, kot so anonimna prijava varuhu dijakovih pravic, policiji ali inšpektoratu, se le redko odločijo za vpletanje uradnih organov, svoje probleme pa zamolčijo tudi staršem.
"Če hočemo problematiko medvrstniškega nasilja dokončno konstruktivno razrešiti, se moramo lotiti njenih temeljev. Posameznikom, ki so nagnjeni k agresivnemu vedenju, moramo preko mreže šolskih svetovalnih služb zagotoviti potrebno pomoč in jih od nasilja odvrniti, še preden bi ga lahko začeli izvajati. Ko pa nasilje med dijaki nepričakovano izbruhne, je šolsko osebje tisto, ki ga je dolžno prekiniti, deležnike pa sankcionirati in jim nuditi ustrezno svetovanje."
V Dijaški organizaciji Slovenije ostro obsojajo vse oblike nasilja, tako v šolskih prostorih kot zunaj njih. Nesprejemljivo je, da nekateri fizično nasilje ter psihično nadlegovanje pojmujejo kot nekaj naravnega in sprejemljivega, kar naj bi bilo del odraščanja. "Na tej točki pozivamo vse pristojne institucije, da v okviru svojih pooblastil, usklajeno, hitro in ostro ukrepajo, saj bomo lahko le tako nasilju med mladimi naredili konec."
