Pred torkovo izredno sejo DZ so predstavniki parlamentarnih strank z glasovanjem določili dnevni red in časovni okvir omenjene seje, na kateri bodo obravnavali interpelacijo o delu in odgovornosti vlade. Člane kolegija je čakalo kar nekaj usklajevanj, saj so poslanske skupine in vlada napovedali skupno kar 34 ur razprave. Pri tem se je zapletlo, saj so predvsem na predlog vladnih strank skupen čas za razpravo skrajšali za 14 ur, zaradi česar so proti koncu sestanek protestno zapustili France Cukjati (SDS), Janez Drobnič (NSi) in Janez Podobnik (SLS).
Predstavniki poslanskih skupin SDS, NSi in SLS so namreč zahtevali, da se jim za razpravo nameni več časa, in sicer po pet minut na poslanca. Poslovnik državnega zbora namreč določa, da v primeru, da če katera od poslanskih skupin nasprotuje omejitvi časa pri posamezni točki dnevnega reda, lahko zahteva, da se ji čas razprave pri petih točkah dnevnega reda podaljša na pet minut na posameznega poslanca.
Generalna sekretarka državnega zbora Jožica Velišček je pojasnila, da se omenjena poslovniška določba nanaša na redne seje, ko državni zbor obravnava po 20 ali več točk dnevnega reda. Ker gre v tem primeru za izredno zasedanje, na katerem bodo obravnavane le štiri točke dnevnega reda, pa se daljši čas določi le pri eni točki dnevnega reda. V SLS, SDS in NSi se s tem niso strinjali, zato so sejo kolegija protestno zapustili. Predsednik Državnega zbora Feri Horvat je pripomnil, da bi opozicija morebiti morala na obisk v Evropski parlament, kjer so takšne omejitve razprave zavoljo velikega števila poslancev in poslank vsakdanja praksa.
Na predlog opozicije še o referendumu o izbrisanih…
Državni zbor bo poleg interpelacije in soglasja k predlogu poslovnika komisije za preprečevanje korupcije obravnaval še dve zadevi. Predstavniki poslanskih skupin so namreč torkovo zasedanje razširili še z mandatno-volilnimi zadevami, v okviru katerih naj bi državni zbor imenoval predsednika ustavne komisije, ki bo tako na tem mestu nasledil nekdanjega predsednika državnega zbora in sedanjega poslanca Slovenije v Evropskem parlamentu Boruta Pahorja.
Poleg tega bodo obravnavali tudi zahtevo skupine poslank in poslancev za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o sistemskem zakonu o izbrisanih. Slednjo je v četrtek vložila skupina 31 poslank in poslancev iz vrst SDS, NSi, SLS in SNS, predsednik državnega zbora pa je zahtevo že posredoval v vsestransko presojo zakonodajno-pravne službe. Slednja svoje mnenje še pripravlja in naj bi bilo na voljo predvidoma v torek.
Opozicija, kot je znano, zahteva referendum, ki naj bi ga izvedli skupaj z volitvami tretjega oktobra, a le, če koalicija ne bo sprejela njihovega predloga dopolnjenega ustavnega zakona. Opozicija je opozorila, da bi bilo slednje bolj smotrno, saj bi bili stroški referenduma preveliki. V poslanski skupini LDS so to označili kot politični marketing. Tone Anderlič, LDS, je dejal: "Pred meseci, ko bi lahko to vprašanje rešili, so je onemogočali z zahtevami po referendumih. Takrat stroški niso bili pomembni. Danes se opozicija sklicuje točno na ta argument, da so stroški pomembni."
…ne pa tudi o ustavnem zakonu in o naravnih nesrečah
Nekatere opozicijske stranke so sicer predlagale, da bi dnevni red zasedanja razširili še z nekaterimi drugimi točkami. Tako so v SNS predlagali, da bi dnevni red seje razširili tudi s tretjo obravnavo sistemskega zakona o izbrisanih. V SLS pa so se zavzeli za razširitev zasedanja z obravnavo sprememb zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, saj je po mnenju ljudske stranke potrebno skrajšati čas za pripravo programa za odpravo posledic škode po naravnih nesrečah. Oba predloga je vladna koalicija na kolegiju predsednika parlamenta preglasovala.
Interpelacijo je 30. julija v parlamentarno proceduro vložila skupina poslancev iz vrst SDS in NSi.