Ker vlada trenutno opravlja le tekoče posle, so poslanci NSi, SDS in pogojno tudi SNS na izredni seje o proračunu za prihodnji dve leti napovedali obstrukcijo. Menili so, da sprejemanje proračuna ne sodi med tekoče posle sedanje vlade.
Kot je pojasnil Andrej Bajuk, poslanci NSi ne morejo sprejeti odgovornosti za sprejem obravnavanih dokumentov, ko na drugi strani nimajo sogovornika z mandatom. Z njim se je strinjal tudi Miha Brejc (SDS), Bogdan Barovič (SNS) pa je predlagal sklic sestanka vodje poslanskih skupin pri predsedniku DZ Borutu Pahorju, na katerem naj bi se odločili kako naprej. V nasprotnem primeru bodo dvorano zapustili tudi poslanci SNS.
Predsedujoča Irma Pavlinič Krebs je zato prekinila sejo in sklicala sestanek vodij poslanskih skupin.
Bajuk je opozoril, da je obravnavane dokumente poslala v DZ vlada, ki je ni več. Ta DZ tako zdaj nima sogovornika, da bi lahko izvršil svoje pristojnosti, zato poslanci NSi ne morejo sprejeti odgovornosti in podpreti proračuna. Napovedal je obstrukcijo pri vseh točkah dnevnega reda, tako sprememb proračuna za leto 2003 in proračuna za leto 2004 kot tudi zakona o izvrševanju proračuna v prihodnjih dveh letih in programa prodaje državnega finančnega ter stvarnega premoženja.
Po sestanku vodstva DZ je predsednik parlamenta Borut Pahor povedal, da je "sprejemanje proračuna namreč tako pomembno, da bi morala vlada pri tem sodelovati s polnimi pooblastili". Med drugim je izrazil nezadovoljstvo, ker se današnje seje ni udeležilo več ministric in ministrov v odstopu, ki so imeli pooblastila za sodelovanje v proračunski razpravi. "Državni zbor si zasluži njihovo navzočnost," je dejal Pahor. Njegov predlog o preložitvi proračunske razprave so poslanci podprli z večino glasov.
Tri "zlata" pravila ministra v odstopu
Finančni minister v odstopu Anton Rop je ob predstavitvi proračunskih dokumentov poudaril, da se je slovenska vlada odločila pri pripravi proračunov za naslednji dve leti držati treh fiskalnih pravil in sicer da so tekoči odhodki proračuna pokriti s tekočimi prihodki, da se neto zadolževanje države nameni le za financiranje investicijskih odhodkov, ter da je dodatno zadolževanje za financiranje investicijskih izdatkov možno le do ravni, ki ne povečuje deleža javnega dolga v bruto domačem proizvodu (BDP).
Za naslednji dve leti je Rop napovedal vodenje "relativno konzervativne politike javnih financ", kar naj bi privedlo do znižanja stanja dolga ožje države, merjenega kot delež v BDP. Dolg, ki bo konec tega leta znašal 27,9 odstotka BDP. Do konca leta 2004 naj bi se ta dolg po Ropovih napovedih znižal na 25,2 odstotka BDP. "S tem bo zagotovljena stabilnost javnih financ pred vstopom v EU in Slovenija bo v tem pogledu med najbolje pripravljenimi kandidatkami za vstop v Unijo," je dejal Rop.
