Preden bodo poslanci glasovali o sprejemu novele zakona v celoti, morajo odločiti o zahtevi za razpis posvetovalnega referenduma, ki ga je vložila SDS, je pojasnila predsedujoča na seji DZ Urška Klakočar Zupančič. "Nekateri se ne morejo sprijazniti s porazom na volitvah in uporabljajo vsa sredstva za blokado česarkoli," je na dogodku ob zaključku kampanje pred lokalnimi volitvami v Ljubljani v odzivu na predlog SDS dejal premier Robert Golob. Po njegovih besedah je zato toliko bolj pomembno, "da ljudje na referendumu čez teden dni ponovijo, da je bilo dovolj - dajmo delati v dobro ljudi in nehajte se zafrkavati".
Davčna zakonodaja oz. dohodnina je po premierjevih besedah ena tistih vprašanj, kjer si želijo čim večjega konsenza. Ob tem je spomnil, da so bili na sredinem odboru DZ za finance sprejeta tudi dopolnila, ki so jih k predlogu novele vložili v NSi in SDS.
"Ko opazimo, da je opozicija s svojimi amandmaji konstruktivna in deluje v korist državljanov, jih podpremo. Potem pa je nekoliko nenavadno, da ta ista opozicija nasprotuje celoti," je še dejal Golob.
Kot so v SDS zapisali v sporočilu za javnost, "v poslanski skupini zagovarjajo stališče, da naj skladno s temeljnimi demokratičnimi načeli o prihodnji davčni politiki, ki tako neposredno kot tudi posredno vpliva na ekonomsko svobodo vsakega državljana in državljanke Republike Slovenije, odloča slovensko ljudstvo samo. S tem namenom Državnemu zboru RS predlagajo, da v zvezi s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini razpiše posvetovalni referendum, na katerem se bo slovensko ljudstvo odločilo, kakšno smer razvoja Republike Slovenije si želi in pričakuje."
V razpravi so predstavniki vlade predlagane spremembe izpostavljali kot enega od ključnih instrumentov za zagotavljanje javnofinančne vzdržnosti v teh negotovih časih. Državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič je danes dodatne prilive od dohodnine v letu 2023 ovrednotil v višini 70 milijonov evrov.
V sredo so člani odbora za finance v zakonsko besedilo zapisali nekaj opozicijskih predlogov, a so mu poslanci SDS in NSi v današnji razpravi vseeno nasprotovali. "Nižanje plač v času visoke inflacije je nesprejemljivo," je opozorila Suzana Lep Šimenko (SDS). Jernej Vrtovec (NSi) je sicer povedal, da se bodo poslanci njegove poslanske skupine glasovanja vzdržali.
Zadržani so tudi v SD, katere poslanec Soniboj Knežak je opozoril, da je koalicijska pogodba bolj ambiciozna, podpora opozicijskim dopolnilom v zadnjem hipu pa pomeni še dodaten odstop od danih zavez. Da bodo glasovali za, so tako napovedali le v poslanskih skupinah Levica in Svoboda.
Kaj prinaša novela?
Vlada s predlaganimi spremembami zakona o dohodnini predlaga ustavitev načrtovane rasti splošne olajšave, in sicer se bo le še prihodnje leto zvišala s sedanjih 4500 evrov na 5000 evrov, nato pa ne bo več dodatnih postopnih zvišanj na 7500 evrov do leta 2025, kot določa veljavni zakon.
Med poglavitnimi predlaganimi rešitvami so še zvišanje skupnega dohodka, od katerega se poleg splošne olajšave prizna tudi dodatna splošna olajšava, dvig stopnje davka v najvišjem dohodninskem razredu nazaj na 50 odstotkov in nova olajšava za mlade do dopolnjenega 29. leta. Stopnja obdavčitve oddajanja premoženja v najem se vrača na 25 odstotkov.
Precej pozornosti so bile v javni razpravi deležne spremembe glede obdavčitve samostojnih podjetnikov, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov. Odbor za finance je glede teh določb podprl dopolnilo NSi, da se jim priznani normirani odhodki znižajo z 80 na 40 odstotkov, če dosegajo 50.000 evrov prometa in ne že pri 35.000 evrov prometa, kot je predlagala vlada.Na predlog SDS pa je odbor zvišal posebno olajšavo za mlade, ki jo kot novost dohodninske zakonodaje predlaga vlada. Namesto za 1000 evrov se bo davčna osnova od dohodka iz delovnega razmerja zavezancem do dopolnjenega 29. leta starosti znižala za 1300 evrov.
Za približno 7,5 odstotka se bodo v letih 2023 in 2024 zvišali tudi zneski posebne olajšave za vzdrževane družinske člane. Dopolnilo s takšno vsebino so vložili poslanci NSi, ki so poskušali to olajšavo zvišati s svojo novelo zakona, ki pa jo je DZ v začetku tedna ocenil kot neprimerno za nadaljnjo obravnavo.
V skladu s poslovnikom DZ bo zdaj predlog za razpis posvetovalnega referenduma uvrščen na dnevni red redne seje državnega zbora, lahko pa se skliče tudi izredna seja. Če ga bodo takrat poslanci zavrnili, bo lahko sledilo glasovanje o predlogu novele zakona. Biti pa mora sprejeta do konca leta, če želi vlada njeno uveljavitev s 1. januarjem 2023.
KOMENTARJI (172)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.