Poslanci SDS in NSi so vložili interpelacijo o delu in odgovornosti vlade Antona Ropa zaradi "neuresničenih obljub državljanom, ki jih je vladna koalicija zapisala v koalicijsko pogodbo na začetku mandata leta 2000, slabega upravljanja z državo ter razraščajoče se korupcije in klientelizma."
Opozicija predstavila očitke vladi
"Neodgovorna vlada beži pred odgovornostjo in namesto da bi položila račune za nazaj, za davkoplačevalski denar kuje nove strategije, v katerih obljublja v naslednjih desetih letih tisto, kar je obljubila že pred štirimi leti," je na začetku seje dejal predsednik SDS Janez Janša. Za uspešno delovanje gospodarstva bi bilo potrebno hitro in učinkovito reševanje sodnih sporov, ugodni kreditni pogoji za nova podjetja ter učinkovite državne subvencije, vendar pa je Janševih besedah vlada na tem področju dosegala slabe rezultate. Med drugim je opozoril na podatke Svetovne banke, ki kažejo, da "za sedanjimi članicami Evropske unije Slovenija najbolj zaostaja v kazalcih kakovosti vladanja." Tako je Janša poudaril, da vlada namesto, da bi nastopala kot servis gospodarstva in mu zagotavljala ugodne pogoje za delovanje, preveč posega v gospodarstvo.
"Slovenija je med državami z najbolj obdavčenim delom," je povedal sopodpisnik interpelacije Andrej Bajuk (NSi). Po njegovem mnenju bi morali dosežke Slovenije primerjati z nekaterimi drugimi državami, ki so uspešnejše od Slovenije ter pri tem izpostavil Litvo, Latvijo in Slovaško. Izrazil je bojazen, da je zniževanje inflacije bolj posledica administrativnih ukrepov, kot pa dejanskih strukturnih sprememb. Poleg tega je poudaril, da se strategija razvoja gospodarstva ne uresničuje, vendar zato ni potrebna nova strategija, temveč je treba spremeniti vladne ukrepe. Opozoril je tudi na manjšo konkurenčnost gospodarstva kot posledico pomanjkanja vlaganj v raziskave in razvoj.
Vlada odgovorila na očitke
Slovenija je v minulem štiriletnem obdobju naredila pomembne korake naprej; praktično na vseh področjih razvoja so bile spremembe na bolje, je zagotovil premier Anton Rop in spomnil, da je bil v tem obdobju izpolnjen tudi eden najpomembnejših ciljev - vstop države v EU. In če bi držale kritike opozicije, potem Evropska komisija Slovenije ne bi ocenila kot najbolje pripravljene kandidatke za vstop v Unijo. Kot je poudaril premier, je Slovenija v tem obdobju imela uravnoteženo gospodarsko rast, ki je bila ves čas nad povprečjem EU. Uravnoteženo gospodarsko rast je spremljala padajoča inflacija, padajoče obrestne mere, relativno zmanjševanje javnega dolga ter zmanjševanje stroškov servisiranja javnega dolga. Rop je poudaril, da je Slovenija ena najmanj zadolženih držav v EU. Zaradi uravnotežene makroekonomske politike zadnjega srednjeročnega obdobja pa je Slovenija vstopila v evropski mehanizem menjalnih tečajev ERM2, je še omenil predsednik vlade.
Gospodarski minister Matej Lahovnik je zavrnil očitke, da je vlada s tem, ko je v javno obravnavo posredovala strategijo razvoja Slovenije za obdobje 2005 - 2013, priznala neučinkovitost dosedanjih strategij, saj gre v tem primeru, kot je pojasnil, za normalen postopek strateškega načrtovanja. Zavrnil je tudi očitke, povezane z birokratskimi ovirami pri ustanavljanju novih podjetij. Čas ustanavljanja družbe se je namreč s treh mesecev skrajšal na mesec dni, kljub temu pa Lahovnik ocenjuje, da je ta rok še vedno predolg, vendar pa naj bi ga kmalu še dodatno krajšali. Gospodarski minister je zavrnil tudi očitke, povezane z gospodarsko rastjo. Tako je poudaril, da je Slovenija od leta 1994 do 2001 dosegla 4,2-odstotno gospodarsko rast brez večjih neravnovesij. Tudi v obdobju od leta 2001 do 2004 je Slovenija rasla s povprečno triodstotno realno letno rastjo, medtem ko je bila realna rast v evroobmočju 1,2-odstotna.
Finančni minister Dušan Mramor je odgovoril na očitke, ki se nanašajo predvsem na javne finance, zadolženost Slovenije, učinkovitost finančnega sistema in davčni sistem. V interpelaciji je denimo zapisano, da naj bi se javnofinančna poraba vsa leta povečevala in naj ne bi bila na ravni okrog 42 odstotkov BDP. Mramor odgovarja, da se je obseg javnofinančnih izdatkov v obdobju od leta 2001 do 2003 gibal na ravni 42 odstotkov BDP in je tako skladen s ciljem iz koalicijske pogodbe. Slovenija prav tako ni, kot trdijo podpisniki interpelacije, eno najbolj obremenjenih gospodarstev po deležu odhodkov BDP. Navedba iz interpelacije, da se javnofinančni primanjkljaj po treh letih upadanja ni spremenil v presežek, po Mramorjevih besedah sicer drži, a je Sloveniji kljub nižjim stopnjam rasti uspelo vsa leta zmanjševati javnofinančni primanjkljaj s treh odstotkov BDP leta 2000 na 1,9 odstotka BDP v letošnjem letu. Tudi javni dolg se je v obdobju od 2000 do 2003 ustalil med 35 in 40 odstotki BDP in se ni prekomerno povečeval.
Minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski je v svojem odgovoru na interpelacijo uvodoma izpostavil, da je najpomembnejši dosežek mandata prilagoditev zakonodaje in programskih dokumentov pravnemu redu EU, osnovni strateški cilj pa doseganje uravnoteženega socialno-ekonomskega razvoja Slovenije. Stanje na trgu dela v Sloveniji je ugodnejše kot v državah EU, kar ne velja le za splošno raven brezposelnosti, ampak tudi za stopnjo brezposelnosti med mladimi in ženskami, je na očitke iz interpelacije odgovarjal Dimovski.
Besedni dvoboj Vajgla in Rupla
Dimitrij Rupel je vladi čestital za uspešno vodenje zunanje politike, ki je v tem mandatu izvedla velike projekte, pri tem pa niso bile storjene večje napake. Je pa po njegovem mnenju ministrstvo v zadnjem času naredilo kar nekaj napak, zlasti na področju kadrovske politike in odnosov s Hrvaško. Dotaknil se je tudi sporazuma Drnovšek - Račan, ki je bil po Ruplovih besedah za Slovenijo minimum, Slovenija pa slabšega sporazuma ne bi sprejela. Danes Slovenija pri vprašanjih meje s Hrvaško ne nastopa neposredno v imenu svojega nacionalnega interesa, temveč v imenu evropskih interesov, ki pa so tudi točka, kjer se srečajo slovenski in hrvaški nacionalni interesi, je še dejal Rupel.
Minister Ivo Vajgl mu je odgovoril, da je treba s sosednjo državo graditi dobre odnose ter se pogovarjati, in sicer mirno in strpno. Tako je poudaril, da se je treba dogovoriti o odprtih vprašanjih, ki imajo znana imena, in sicer meja na morju, dokončni dogovor o meji na kopnem, vprašanje Trdinovega vrha in Ljubljanske banke. Ob tem pa je Vajgl poudaril, da po njegovem mnenju ne bi smeli pasti v skušnjavo, ko bi se pri vprašanju meje na morju spustili v spiralo verbalnega zaostrovanja. Najnovejšega je po njegovem mnenju sprožil hrvaški predsednik Stipe Mesić s trditvijo, da je meja na kopnem dokončna, odprto pa je še vprašanje meje na morju. Vajgl tako ocenjuje, da je Hrvaška s sklicevanjem na Badinterjevo komisijo sprožila nepotrebno polemiko, ki ni v kontekstu, v katerem se danes pogovarjamo o meji na morju.
