Opozicija bi kršiteljem vladnih odlokov povrnila plačane globe

S predlogom zakona so se v opozicijskih LMŠ, SD, Levici in nepovezani poslanci odzvali na sodbo ustavnega sodišča glede Zakona o nalezljivih bolezni. 

Kot priznavajo, je sodba pravno zapletena, a je njeno sporočilo jasno. "Vlada je med epidemijo izvajala neustavno represijo in kratila človekove pravice, državljani pa so bili zaradi tega kaznovani - med drugim tudi zato, ker so jedli rogljiček," so navedle stranke. 

Poslanka LMŠ Tina Heferle je spomnila, da je ustavno sodišče pred kratkim presojalo ustavnost zakona o nalezljivih boleznih in vladnih odlokov, ki se navezujejo na ta zakon. Na nesorazmerne posege v človekove pravice so po njenih besedah v opoziciji opozarjali ves čas epidemije covida-19, s predlogom omenjenega zakona pa želijo "ne samo povrniti finančne izgube, ki so jo državljani utrpeli zaradi neustavnih odlokov te vlade, pač pa tudi povrniti zaupanje državljanov v našo pravno državo".

Z zakonskim predlogom tako opozicija rešuje dve situaciji: tako tisto, v kateri so državljani na podlagi pravnomočno končanih postopkov že plačali denarno kazen, kot tudi v primeru postopkov, ki še niso pravnomočno zaključeni. Predlog tako predvideva, da bodo sodišča in prekrškovni organi na svojo pobudo postopke bodisi ustavili bodisi razveljavili in državljanom s sklepom povrnili globo in sodne stroške.

Poslanec Branislav Rajić (NeP) pa je pojasnil, da bi morala biti ustavitev ali razveljavitev postopkov avtomatična. Predlog sicer postopka za to konkretno ne ureja, pač pa bi morali postopek določiti s podzakonskim aktom. Rajić je še pojasnil, da ideja za opozicijski predlog izhaja iz predloga zakona o aboliciji mariborskih dijakov, pod katerega je bil sam prvopodpisan. "To je dejanje, s katerim želimo doseči enakost za vse," je dodal.

Vložitve zakona, ki bo odpravil nepravičnost in povrnil osnovno zaupanje v pravno državo, so po besedah Meire Hot veseli tudi v SD. Kot je dejala, so vlado ves čas opozarjali, da so odloki potencialno neustavni ter da je treba biti pri omejevanju pravice do svobode gibanja in zbiranja previden in upoštevati vse vidike prava. "Pa vendarle smo bili v zadnjem letu priča aroganci vlade," je poudarila poslanka SD.

"Vlado Janeza Janše si bomo zapomnili ne toliko po boju s covidom-19, ampak po boju z državljani, ki so kritični do njega," je bila kritična poslanka Levice Nataša Sukić. Ocenila je, da so bili številni protiustavni, nezakoniti in nerazumni vladni odloki uperjeni proti ljudem, da se preprečijo protesti. Ker si ustavno sodišče po njenih besedah "ni drznilo tako daleč", kot si želijo v opoziciji, je namen današnjega predloga izničenje teh krivic.

V opozicijski SAB pa zakonskega predloga niso sopodpisali, čeprav pozdravljajo njegov namen. Kot je dejala Maša Kociper, nimajo težav z abolicijo, imajo pa "delno problem, da se stvari popravljajo za nazaj". "Ljudem ne želimo dati sporočila, naj se ne spoštuje nekih odločitev vlade, čeprav je to vlada Janeza Janše," je pojasnila Kociprova. Napovedala je, da bodo v SAB najprej počakali na mnenje zakonodajno-pravne službe.

'Odločitev ustavnega sodišča je prepozna za tiste, ki so dobili kazni'

Odločitev ustavnega sodišča, da je del zakona o nalezljivih boleznih v neskladju z ustavo, je prepozna, za tiste državljane, ki so v času epidemije dobili kazni, pa tudi nezadostna, saj ne učinkuje za nazaj, so bili v začetku junija kritični v Pravni mreži za varstvo demokracije. 

Kot so takrat izpostavili, je ustavno sodišče za prazna zakonska določila zgolj ugotovilo, da niso skladna z ustavo. Nekatere vladne odloke, sprejete na tej podlagi, pa je ustavno sodišče sicer razveljavilo z učinkom za naprej in ne odpravilo z učinkom za nazaj. To pomeni, da odločitev ne vpliva na zadeve, ki so bile pred razveljavitvijo že pravnomočno rešene. Vsi tisti, ki so visoke globe že plačali, ne morejo zahtevati njihove vrnitve, so povzeli v pravni mreži. Takšno odločitev ustavnega sodišča vidijo kot kompromis na škodo ljudi, ker med ustavnimi sodniki ni bilo zadostne večine.