V SDS pravijo, da je ta korak preuranjen, saj bi moral premier Anton Rop novega ministra predlagati šele po formalni razrešitvi Dimitrija Rupla s funkcije zunanjega ministra. Ker je Rupel še vedno minister, saj ni odstopil s te funkcije niti ni bil z nje razrešen, ni mogoče pričeti postopka za imenovanje novega. Ropovo ravnanje tudi dokazuje, da vlada vztrajno nadaljuje s svojo škodljivo politiko uveljavljanja lastnih interesov, so prepričani v SDS.
V opoziciji, poleg SDS sta proti predlogu predsednika odbora za zunanjo politiko Jelka Kacina tudi NSi in SLS, so tako mnenja, da gre za hudo kršitev poslovnika.
Pri tem se sklicujejo na 234. člen poslovnika, ki pravi, da se v primeru, če ministru preneha funkcija med mandatno dobo, opravi imenovanje novega ministra. Ampak jutri bodo Vajgla zgolj zaslišali, ker je po poslovniških določilih jutri pač zadnji dan za to. Sporen bi lahko bil drugi odstavek 234. člena, ki govori, da mora premier državnemu zboru predlagati novega ministra v 10 dneh po prenehenju funkcije prejšnjemu. Po starem poslovniku je bilo to menda lažje razumeti in prakticirati, po novem je lahko zapleteno.
"Prejšnje določbe v prejšnjem poslovniku so bile v tem pogledu bolj nedorečene, in zgolj po jezikovni razlagi te nove določbe poslovnika, bi lahko imela prav tudi opozicija," pojasnjuje pravni svetovalec v DZ Miro Cerar, ki še opozarja, da se pri tem pojavlja vprašanje, kaj predsednik vlade pravzaprav sme, in če želi, ali res ne sme novega ministra predlagati že prej kot v desetih dneh.
DZ: Postopka v skladu s pravili
Če je bilo Vajglovo zaslišanje pravilno uvrščeno na odbor za zunanjo politiko, je raziskala tudi poslovniška komisija. Vodstvo DZ je danes sporočilo, da postopek razrešitve zunanjega ministra in postopek imenovanja novega ministra v DZ poteka v skladu z določili poslovnika in dosedanjo prakso. Predsednik DZ Borut Pahor je predlog za predstavitev kandidata matičnemu delovnemu telesu dodelil upoštevaje dosedanjo prakso, po kateri je postopek za razrešitev ministra in postopek za imenovanje novega ministra potekal sočasno.
DZ je namreč tako postopal že na 44. izredni seji prejšnjega mandata 7. aprila 2000, ko je sprejel dnevni red, v okviru katerega je bila najprej uvrščena obravnava predloga takratnega predsednika vlade za razrešitev ministrov ter nato obravnava predloga za imenovanje novih ministrov. Parlamentarna komisija za poslovnik pa je že 28. marca 1994 sprejela poslovniško razlago, da lahko potekata postopka za razrešitev in imenovanje ministra sočasno, pri čemer pa mora DZ najprej odločati o razrešitvi in šele, če je dosedanji minister razrešen, pristopiti k odločanju o imenovanju novega ministra. DZ je tako postopal seveda še v okviru določil starega poslovnika, ki pa področje imenovanja in razrešitev ministrov ni urejal bistveno drugače kot sedaj veljavni poslovnik.
Vodstvo DZ ob tem zagotavlja, da bo na takšen način postopalo tudi ob tokratnem primeru. DZ bo torej na plenarnem zasedanju o imenovanju novega ministra za zunanje zadeve odločal le v primeru, če in potem, ko bo sedanji minister razrešen.
