Predlog vladnega zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki določa, da bi Nacionalni demografski sklad nastal s preoblikovanjem Slovenskega državnega holdinga in prevzel upravljanje skoraj vseh državnih naložb, je v parlamentarni obravnavi. DZ je danes opravil drugo obravnavo.
Vlada je DZ predlagala, naj, če bodo izpolnjeni poslovniški pogoji, opravi tretjo obravnavo oziroma preide na glasovanje o zakonu že na tej seji DZ. A bo moral DZ pred odločanjem o zakonskem predlogu glasovati o pobudi strank Levica, LMŠ, SD in SAB, naj za predlog zakona razpiše posvetovalni referendum.
Opozicija meni, da je cilj le pridobiti nadzor nad upravljanjem premoženja
To bo po besedah koordinatorja Levice Luke Mesca in predsednice SAB Alenke Bratušek postopek zamaknilo za mesec dni. Če bo njihov predlog uspel, za kar potrebujejo navadno večino, pa ga bo zamaknil do odločanja o predlogu zakona na posvetovalnem referendumu.
Opozicija je prepričana, da si vlada Janeza Janše skuša s sprejetjem zakona o nacionalnem demografskem skladu (ZNDS) mimo socialnega dialoga zagotoviti centralizacijo nadzora nad lastništvom in upravljanjem 8,6 milijarde evrov državnega premoženja.
"Vladni predlog, ki ga imamo na mizi, ni D od demografskega sklada," je dejala Bratuškova in dodala, da želi koalicija z enim zamahom vse, kar je država prihranila v zadnjih 30 letih, pa tudi prej, privatizirati. "Dejstvo je, da ne sedanji ne bodoči upokojenci od vladnega demografskega sklada ne bodo imeli nič," je izpostavila.
Kot je povzela, jih v SAB moti, da se bodo sredstva sklada po vladnemu predlogu lahko porabljala za veliko drugih namenov, ne le za pokojnine, da se sredstva nekaj časa ne bodo nalagala ter da se bo vse državno premoženje v enem zamahu preneslo na sklad in se bo lahko z enim zamahom privatiziralo.
"O čem, če ne o tako pomembnih stvareh, bi morali ljudje odločati na referendumu," je prepričana. "Zato smo se odločili naprej za posvetovalni referendumi, da vidimo, če ljudje podpirajo takšne neumnosti ali so, kar upam, proti," je dodala in vse, ki bodo glasovali tudi jasno pozvala, naj glasujejo proti. "Če nam s posvetovalnim referendumom uspe, bomo jasno pokazali, da to nikakor ni prava pot," je še prepričana.
Mesec: Politična mu ni dovolj, želi tudi ekonomsko oblast in nadzor nad mediji
"Janša je v vladi že tretjič in vsakič, ko je bil na oblasti, pokazal, da mu politična moč ni dovolj, da želi tudi ekonomsko oblast in nadzor nad mediji," je prepričan Mesec. "Mercator je prodal v zameno za vpliv na časopis Delo, vedno je pred razvojni potencial države postavil svoj interes po oblasti," je dodal. Meni, da ima Janša interes po oblasti in da tokrat ni nič drugače. "Z demografskim skladom bo ta denar postal plen vlade," je dodal.
"Približno 8,6 milijarde evrov premoženja, koliko ga je še ostalo po letih divjih privatizacij, bo postalo plen vsakokratne vlade. Izključeni bodo vsi, ki imajo interes, da gre podjetju čim bolje, to so delavci, predstavniki javnega sektorja, upokojenci," je posvaril. Pojasnil je, da vladni predlog določa, da bo nadzorni svet sklada postavila vladajoča večina, predstavnika upokojencev in mladih bosta zraven "za okras".
"Sklad bo imel moč kadrovanja v vseh podjetjih, kjer ima država večino, vključno s Slovensko tiskovno agencijo, kamor vlada do zdaj še ni mogla poseči, čeprav jih skuša nadzorovati z rezanjem sredstev," je dejal in povedal, da bo vlada poskusila posegati tudi v Modro zavarovalnico, ki na leto zbere okoli 900 milijonov evrov z naslova prispevkov zaposlenih za pokojnine. "Vlada bo na koncu tista, ki bo ta sredstva obvladovala oziroma imela nad njimi kontrolo," je dodal.
"Na posvetovalni referendum želimo iti zato, ker o predlogu ni bila opravljena nobena resna javna razprava," je še poudaril Mesec.
Šarec: Sklad ne sme biti inštrument za 'pobrati, kar se še pobrati da'
Prvak LMŠ Marjan Šarec je medtem dejal, da je referendum nuja po preprečitvi plenjenja. "Za SDS in Janeza Janšo je ideologija samo krinka za plenjene po državnih podjetjih in vsem, kar bi eventualno lahko prineslo dobiček," je dejal in dodal, da gre predlog v točno to smer.
"Sklad ne sme biti inštrument za pobrati, kar se še pobrati da," je prepričan. Pojasnil je, da s privatizacijami že imamo izkušnje in da smo v preteklosti že videli, kaj prinašajo.
"Posvetovalni referendum ima cilj, da ljudi vprašamo, ali se strinjajo z nadaljnjih plenjenjem, kajti tisti, ki bi morali zagovarjati upokojence, so tiho," je dodal.
"Demografski sklad mora biti del širše, celovite pokojninske reforme, ki bo zagotavljala vzdržnost pokojninskega sistema. Predlog je bil pripravljen brez javne razprave. Temu se moramo upreti z vsemi silami in v opoziciji bomo uporabili vsa sredstva, ki so na voljo," je napovedal.
Fajonova: Ljudje morajo imeti priložnost, da odločajo o postopku
Tanja Fajon je medtem spomnila, da so Socialni demokrati skupaj s SAB in podporo opozicije vložili svoj predlog zakona o demografskem skladu. "O tako pomembnem vprašanju je treba vprašati ljudi in jim dati priložnost, da odločajo o postopku, zlasti zato, ker so finančne posledice izjemno velike," je prepričana.
Vlada po njenem mnenju dokazuje, da ne zna voditi razvojnega dialoga. "Referendum je tako priložnost za iskreno partnerstvo z ljudmi," je menila.
Poudarila je, da gre za pomembno odločitev prihodnjih generacij, saj govorimo o zaščiti pokojnin in varni ter dostojni starosti. "Vladni predlog ne rešuje problema pokojnin, pač pa vladi povečuje možnosti kadrovanja, kadrovanja po državnih podjetjih in omogoča privatizacijo," je sklenila.
'Enoten, pregleden, varen in bolj učinkovit sistem korporativnega upravljanja družb v državni lasti'
"Bistvo predloga zakona je zagotovitev čim večjega premoženja sklada z lastniško in upravljavsko konsolidacijo kapitalskih naložb države z nekaterimi utemeljenimi izjemami, saj se lahko le na ta način zagotovijo dovolj veliki dodatni in stalni viri za rast premoženja sklada in doseganje čim višjih donosov sklada brez nepotrebnega podvajanja funkcij in stroškov več sedanjih upravljavcev državnega premoženja," je dejal državni sekretar na ministrstvu za finance Peter Ješovnik.
Hkrati bo vzpostavljen "enoten, pregleden, varen in bolj učinkovit" sistem korporativnega upravljanja družb v državni lasti. "Le na ta način se bo lahko zagotovilo čim večje sofinanciranje pokojninske blagajne, in to takoj, ne čez 15 ali 20 let. Pokojninska blagajna namreč zbere premalo sredstev za pokojnine že danes, trenutno pa je velik tudi pritisk odpravljanja posledic epidemije covida-19 na državni proračun," pravi.
Pri določbah zakona je izpostavil akumulacijo premoženja sklada v višini 40 odstotkov dividend in 60 odstotkov kupnin, plačevanje 40 odstotkov dividend in 40 odstotkov morebitnih kupnin v pokojninsko blagajno, zagotavljanje sredstev za sofinanciranje politike za skrb za starejše v višini 10 odstotkov dividend in sredstev za sofinanciranje ukrepov družinske politike v višini 10 odstotkov dividend.
Koalicijske stranke predlog podpirajo
Lidija Ivanuša (SDS) je dejala, da bodo s prenosom državnega premoženja na sklad ustvarjeni sinergije in večja dobičkonosnost državnega premoženja, na podlagi katere bodo slovenski upokojenci lahko imeli večje pokojnine. Očitke, da gre za zadnji korak privatizacije, je označila za zavajanje.
Marko Pogačnik (SDS) je dodal, da bo ustanovitev sklada razbremenila proračun in naredila pokojninsko blagajno stabilnejšo, zavedajo pa se, da ne bo mogoče pokriti celotnih potreb pokojninske blagajne in da bo potrebna pokojninska reforma.
Jožef Horvat (NSi) je dejal, da s sprejemanjem zakona zamujajo šest let (leta 2013 novelirani zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju je predvideval preoblikovanje Kada v sklad do leta 2014). Ocenil je, da lahko z enotnim upravljanjem premoženja dosežejo sinergijske učinke in racionalizacijo v poslovanju. Je pa zakon o nacionalnem demografskem skladu šele prva faza, je dodal, predlog namreč predvideva, da bo DZ odločal še o strategiji upravljanja državnega premoženja. Povedal je še, da so se v koaliciji dogovorili, da bo v nadzornem svetu sklada sedel predstavnik vsakokratne opozicije. Koalicija predlaga tudi dopolnilo, da bi se iz 10 odstotkov dividend in kupnin letno poleg ukrepov družinske politike financiralo tudi politike štipendiranja.
Monika Gregorčič (SMC) pa je povedala, da je demografski sklad potreben zaradi slabe demografske slike in da bi si želela, da bi pri sprejemanju tega zakona prišlo do "nekega nacionalnega konsenza". O očitkih, da gre za "zadnjo fazo privatizacije", je dejala, da bo DZ odločal o strategiji upravljanja premoženja in tako s premoženjem "ne bo moč razpolagati, kot se bo nadzornemu svetu ali pa morebiti celo določenim članom uprave zazdelo".
Dopolnila k predlogu
Predlog zakona je bil dopolnjen že na seji matičnega odbora DZ, dopolnila so vložena tudi v drugi obravnavi na plenarni seji DZ. Koalicija dodatno predlaga, da bi se iz 10 odstotkov dividend in kupnin letno poleg ukrepov družinske politike financiralo tudi politike štipendiranja. Nekoliko bi spremenila na seji matičnega odbora v zakonski predlog dodani 48.b člen, ki opredeljuje postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev kandidatov za člane nadzornega sveta sklada, ki jih bo imenoval DZ. V člen bi dodali, da bo mandatno-volilna komisija DZ kandidacijsko komisijo oblikovala na predlog poslanskih skupin, da bo imela kandidacijska komisija tri člane in da bo imenovana za pet let.
Na predlog koalicije bi v členu, ki določa prenos ustanoviteljstva z države na sklad, dodali še prenos ustanoviteljstva z Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (ZPIZ) na sklad, tako da bi bilo določeno, da se bo z uveljavitvijo zakona v vseh predpisih, v katerih sta Republika Slovenija ali ZPIZ določena kot ustanovitelj in edini družbenik ter vlada ali svet ZPIZ kot izvajalec nalog in pristojnosti skupščine ali edinega družbenika, štelo, da je ustanovitelj in edini družbenik ter izvajalec nalog in pristojnosti skupščine demografski sklad.
Že po prvotnem predlogu zakona so izjeme pri tem prenosu naložbe države v mednarodnih finančnih institucijah, v gospodarskih družbah, ki opravljajo javno gospodarsko službo dejavnosti sistemskega operaterja za prenos in distribucijo zemeljskega plina (Plinovodi) in električne energije (SODO in Eles) ter javno gospodarsko službo dejavnosti organiziranja trga z električno energijo (Borzen), in naložbe države v družbah 2TDK, Dars in DRI.
Opozicijske SD, LMŠ in SAB so vložile vrsto dopolnil. Med drugim predlagajo, da bi se v demografski sklad preoblikovala Kapitalska družba (Kad) in ne Slovenski državni holding, da bi se sofinanciranje pokojninske blagajne začelo po 20 letih akumulacije, in sicer bi sklad ZPIZ letno namenil 70 odstotkov prihodkov iz obresti in dividend ter štiri odstotke vrednosti naložb na zadnji dan preteklega leta. Nadzorni svet bi imel devet članov, ki bi jih imenoval DZ, pri čemer bi štiri predlagala vlada, štiri delodajalske in sindikalne organizacije, ki so članice Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), upokojenska združenja ter Mladinski svet Slovenije, enega pa komisija DZ za nadzor javnih financ.
Opozicija bi tudi določila, da sklad ne bi smel razpolagati s strateškimi naložbami sklada brez soglasja DZ ter da bi moral predlog strategije upravljanja naložb sklada, preden bi ga vlada potrdila in poslala v sprejem DZ, obravnavati ESS. SD, LMŠ in SAB ter Levica pa med drugim predlagajo tudi črtanje člena, da bi v družbah, v katerih je ustanovitelj in edini družbenik Republika Slovenija, vlada pa edini izvajalec nalog in pristojnosti skupščine ali edinega družbenika, demografski sklad postal ustanovitelj in edini družbenik ter izvajalec nalog in pristojnosti skupščine. Če bi določilo ostalo, bi namreč sklad, kot pojasnjujejo predlagatelji, pridobil tudi pristojnost imenovanja članov nadzornega sveta institucij, kot je Slovenska tiskovna agencija (STA). "Vlada Janeza Janše bo s tem dobila nove vzvode za samovoljno poseganje v vodstvene in nadzorne organe družb, katerih doslej ni uspela disciplinirati ali prevzeti," so navedli.
KOMENTARJI (516)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.