Opozicija svari pred politizacijo, ministrstvo obljublja neodvisnost medijev

V opozicijskih Svobodi, SD in Levici kot sporne vidijo zlasti predvidene spremembe v upravljanju Radiotelevizije Slovenije (RTVS). Vodja poslancev Levice Asta Vrečko, ki je v minulem mandatu vodila ministrstvo za kulturo, ko je to prav tako pripravilo spremembe obeh omenjenih zakonov, je danes ocenila, da predlagane spremembe o RTVS prinašajo "uveljavitev državne televizije, kar si SDS želi že dlje časa".

Kot je opozorila, bi po pripravljenem predlogu generalnega direktorja imenoval nadzorni odbor, v katerega bi šest izmed sedmih članov imenovala vlada. Kritična je tudi do predlaganih sprememb pri imenovanju članov vnovič predvidenega programskega sveta, kamor bi predstavnike med drugim predlagali teološka fakulteta, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije. To trenutno vodi predsednik kmetijskega foruma SDS Jože Podgoršek, je opozorila.

S poslanko Svobode Saro Žibrat sta ob tem ocenili, da želi vlada s predlaganimi spremembami iti še korak dlje od zakona o RTVS iz leta 2005 oz. tako imenovanega Grimsovega zakona, ki je veljal do uveljavitve novele, ki jo je sprejela prejšnja koalicija pod vodstvom prvaka Svobode Roberta Goloba. To po njunem mnenju kažejo tudi že spremembe financiranja z ukinitvijo rtv-prispevka, o katerih govori koalicija. "SDS je na veliko odprla vrata, z večjim desantom bodo šli na RTVS, kot smo ga videli v kateri izmed treh preteklih vlad," je prepričana Vrečko.

Z Žibrat pa sta kritični tudi do več predlaganih rešitev v novem medijskem zakonu, med drugim sta izpostavili predvideno prenovo sistema finančnih podpor medijem, spremembe pri poročanju o lastništvu medijev in odpravo izključitve medija iz financiranja zaradi pretekle kaznovanosti odgovornega urednika.

Žibrat je obenem opozorila še na lastniške spremembe portala N1, vse dogajanje na področju medijev po njenih besedah kaže na to, da je v mandatu aktualne vlade pričakovati le še "enoumje, ker se vlada počuti nedotakljiva". "V Svobodi opažamo, da ima Evropska unija novega Orbana, novega trojanskega konja, ki sliši na ime Janša. In ta naš slovenski Orban nam ne dela sramote le v zunanji politiki, ampak si želi še bolj grobo podrediti medije, ob tem pa prekršiti celotno evropsko medijsko zakonodajo," je bila ostra.

Kot je še dodala poslanka in podpredsednica SD Andreja Katič, je ob odnosu aktualne koalicije do medijev možno potegniti le en zaključek, in to je, da predvidene spremembe zagotovo ne gredo v smeri krepitve medijske neodvisnosti. "V ozadju gre za pridobitev večjega političnega vpliva koalicije ali tudi kakršnihkoli drugih gospodarskih interesov," je menila.

Po njenih besedah je sicer treba še počakati na končno verzijo predloga, a po njenih besedah že predviden posvetovalni referendum nakazuje smer politizacije medijskega prostora.

V opozicijskih strankah tako volivce pozivajo, da takšno politiko na referendumu zavrnejo.

Med cilji predlogov novel zakona o medijih in zakona o RTVS, ki ju je ministrstvo za kulturo poslalo v medresorsko usklajevanje, je zagotavljanje neodvisnosti medijev. Z zakonom o medijih pa želijo krepiti medijski pluralizem in uredniško neodvisnost ter bolj ciljno usmeriti javni denar v kakovostne vsebine, so sporočili.

Ministrstvo s predlogom novele zakona o medijih po navedbah ministrstva bolj jasno usmerja podporo ustvarjanju kakovostnih programskih vsebin v javnem interesu, zlasti kulturnih in umetniških vsebin, pa tudi v ukrepe, ki lahko prispevajo k razvoju medijev, prilagoditvi spremembam v medijskem okolju in dolgoročni vzdržnosti.

Višina sredstev za financiranje medijskih vsebin se ne bi določala več neposredno v zakonu, temveč v okviru vsakokratnega državnega proračuna, ob upoštevanju dejanskih potreb medijskega trga, javnofinančnih zmožnosti in fiskalnih pravil.

Iz sistema finančnih podpor bi izključili medije, povezane v programske mreže, s čimer bi se po navedbah ministrstva bolj usmerili v spodbujanje medijskega pluralizma, uredniške neodvisnosti in samostojne produkcije vsebin.

Prekrškovno sankcijo za spodbujanje nasilja ali sovraštva v medijih bi črtali, saj je to področje že urejeno v kazenskem zakoniku. "S tem se odpravlja podvajanje sankcijskih mehanizmov, krepi pravna varnost ter zmanjšuje tveganje neupravičenega ohlajevalnega učinka na svobodo izražanja in uredniško avtonomijo medijev," so zatrdili.

Določbe o vplivnežih pa so črtali, saj menijo, da je zakon o medijih namenjen predvsem urejanju medijev in njihovih izdajateljev.

Ministrstvo je v medresorsko usklajevanje poslalo predlog novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Temeljni cilj novele je po navedbah ministrstva "zagotoviti neodvisno, učinkovito in finančno vzdržno javno radiotelevizijo, ki bo lahko dolgoročno in kakovostno opravljala svoje javno poslanstvo".

Kot so navedli, je cilj predlaganih sprememb oblikovati organizacijsko strukturo, ki bo omogočala nemoteno javno službo, ohranjala uredniško neodvisnost RTVS ter hkrati zagotavljala racionalno, gospodarno in odgovorno upravljanje zavoda.

Novela zato po navedbah ministrstva jasneje razmejuje pristojnosti med programskim upravljanjem, poslovodenjem in nadzorom. Dosedanji svet RTVS bi preoblikovali nazaj v programski svet, ki bi se osredotočal na programske in razvojne vsebine, uresničevanje programskih standardov ter varovanje javnega interesa in programskega poslanstva, poslovno in finančno vodenje pa bi ločili od programskega odločanja.

Štiričlansko upravo bi nadomestil generalni direktor kot enotni poslovodni organ, ponovno pa bi vzpostavili nadzorni svet z izrazitejšim poudarkom na strokovnih kompetencah. "Predlagane rešitve so usmerjene v jasnejšo odgovornost, učinkovitejše odločanje ter boljši nadzor nad poslovanjem, ob tem pa se ohranjata javna služba in uredniška avtonomija." 

Novela ureja tudi področje arhivskega gradiva ter ohranja financiranje narodnostnih programov in glasbene produkcije iz državnega proračuna, pri čemer bi se višina denarja po navedbah ministrstva prilagajala dejanskim potrebam in proračunskim možnostim.

V Društvu novinarjev Slovenije se z veliko zaskrbljenostjo odzivajo na predloga novel zakona o medijih in zakona o RTV Slovenija, ki ju je ministrstvo za kulturo včeraj poslalo v dvotedensko javno razpravo. Pred tem ni opravilo nobene konzultacije s strokovno javnostjo, kot tudi ne z vodstvom RTV Slovenija, opozarjajo v sporočili za javnost. 

Ugotavljajo, da predlagane rešitve izničujejo ravno tiste določbe zakonov, ki so omogočale vsaj minimalno predvidljivost in stabilnost finančne pomoči države novinarstvu v javnem interesu, kot tudi javnemu mediju.

Opuščanje navedb konkretne višine pomoči v zakonih, novinarstvo, medije in javni medij prepušča vsakokratnim odločitvam vladajoče politike. Nevladnim organizacijam s statusom delovanja v javnem interesu na področju medijev, med katere spada tudi društvo novinarjev, se v celoti odreka možnost sofinanciranja dejavnosti. Napovedane spremembe celoten medijski sektor prepuščajo negotovosti in nepredvidljivosti, povečujejo tveganja za politizacijo pomoči ter zmanjšujejo medijsko neodvisnost.

Ukinjanje vezanosti višine sredstev za razpis za ustvarjanje programskih vsebin in programe posebnega pomena na 1 oziroma 3 odstotke letno zbranega RTV prispevka v noveli zakona o medijih, kot tudi v noveli zakona o RTV Slovenija, pa lahko pomeni tudi pripravo na kasnejšo ukinitev RTV prispevka, menijo. 

Predlog sprememb zakona o medijih zožuje definicijo javnega interesa v medijih ter povečuje poudarek na kulturne in umetniške vsebine, katerih pomena v društvu novinarjev nikakor ne zmanjšujemo, vendar pa so za uresničevanje pravice javnosti do obveščenosti in ohranjanje demokracije prav tako pomembne druge splošno informativne vsebine.

Ministrstvo briše tudi določbo, da so podpore medijem večletne, kar je s stališča predvidljivosti in stabilnosti financiranja ključno. Hkrati pa se pri digitalnih naročninah ukinja pogoj, da mora imeti medij naročniški sistem uveljavljen leto pred objavo razpisa, s tem se odpira dostop do sredstev vsem popolnoma brezplačnim spletnim medijem.

Predlog v celoti ukinja odgovornost vplivnežev, katerih namen je z objavami vplivati na družbo, javno mnenje ali osebno mnenje posameznikov in javnosti ter katerih objave imajo lahko tudi ekonomski interes z namenom monetiziranja vsebine. Vplivnežev, ki jih vladajoča politika prepoznava kot pomembno alternativo novinarstvu.

Sankcioniranje spodbujanja nestrpnosti, sovraštva in terorizma v medijskih vsebinah preko glob, ki jih lahko izdaja medijski inšpektorat, se opušča: "V DNS smo regulacijo sovražnega govora zaradi tveganj omejevanja svobode izražanja težko sprejeli, vendar smo jo zaradi družbenega vpliva sovražnega govora kljub temu podprli. Odločitev za ukinitev te regulacije, v povezavi z deregulacijo vplivnežev in kulturo javnega izražanja številnih vladajočih politikov, je dokaz, da ministrstvu za kulturo ni mar za nivo javnega izražanja in pravice žrtev nestrpnega govora."

Novela zakona o RTV Slovenija po mnenju DNS vodi v repolitizacijo upravljanja javnega medija. Prenos pristojnosti imenovanja in razrešitve generalnega direktorja na nadzorni odbor, v katerem šest od sedmih članov imenuje vlada, ni nič drugega kot uvedba neposredne vladne kontrole nad izbiro vodstva javnega medija, kar je lahko v nasprotju z načeli Evropskega akta o svobodi medijev. Prenehanje mandatov dosedanjemu vodstvu, članom sveta in finančnega odbora z dnem uveljavitve zakona pa je po njihovem mnenju lahko tudi ustavno sporno.

Ustavno sodišče je v zadnji odločbi glede ustreznosti prenehanja mandatov v noveli ZRTVS-1B navedlo, da je ta primeren ukrep za zagotovitev depolitizacije in neodvisnosti javnega medija od političnih vplivov. Ob tem ustavno sodišče poudarja, da mora biti zaradi intenzivnosti posega v mandate (brez krivdnih razlogov) takšen način prehoda na novo ureditev izjema, ki jo je treba uporabljati restriktivno in ki zahteva obstoj izjemnih okoliščin, ki takšen poseg upravičujejo.

V društvu novinarjev menijo, da takšnih posebnih okoliščin ni in da namen predlagane novele ni nadaljevanje procesa depolitizacije, ampak menjava članov sveta in finančnega odbora RTV Slovenija ter s tem prevzem nadzora nad organi upravljanja javnega medija in kasnejša menjava vodstva.

V Društvu novinarjev Slovenije predlaganih novel medijskih zakonov ne morejo sprejeti kot dobronamernega prispevka k izboljšanju medijske zakonodaje, prej obratno, so zaključili.