Opozicija vložila zahtevo za ustavno presojo zakona o lokalnih volitvah

Spremembe zakona, ki jih je DZ sprejel sredi junija, med drugim odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Zakonske spremembe so predlagali v SDS, trojčku NSi, SLS in Fokus ter v Resnici, poleg njih pa so zanje glasovali tudi Demokrati. Proti so glasovali v Gibanju Svoboda, SD in Levici.

V opoziciji so namreč prepričani, da ljudem, ki pri nas živijo, imajo stalno prebivališče, plačujejo davke, delajo, vzgajajo svoje otroke in vsakodnevno čutijo posledice odločitev občin, ni mogoče čez noč reči, da "pri odločanju v svoji lokalni skupnosti od danes naprej ne smete več sodelovati", je na novinarski konferenci ob predstavitvi zahteve za ustavno presojo dejala Andreja Katič. Zahtevo so po njenih besedah na ustavno sodišče vložili s podpisi 40 poslancev, ob tem so predlagali tudi njeno začasno zadržanje.

Katičeva je poudarila, da je parlamentarna koalicija volilno pravico na lokalnih volitvah prebivalcem, ki so državljani tretjih držav in imajo to pravico od leta 2002, odvzela brez kakršnekoli utemeljitve. "Ni bilo priložene tudi nobene analize, ki bi dokazovala škodljivost dosedanje ureditve," je dejala.

Izpostavila je še, da se volilne zakonodaje ne spreminja tik pred volitvami, vlada pa je spremenila temeljna pravila volilnega sistema tik pred letošnjimi volitvami. "Pri tem se postavlja vprašanje, če lahko vsakokratna oblast nekaj mesecev pred volitvami odloči, kdo bo imel volilno pravico in kdo je ne bo imel več, potem ne obravnavamo samo posamezne pravne spremembe, temveč se pravzaprav sprašujemo in obravnavamo verodostojnost volitev," je dodala.

Po mnenju Tereze Novak (Svoboda) bi morali biti ob hitrem odvzemanju pravic vsi državljani zelo pozorni, kaj se dogaja, ker "ko se lahko vzame ena pravica, se lahko še hitreje vzame tudi kakšna druga, ki bo mogoče zadevala nas". Asta Vrečko (Levica) pa meni, da je bila škoda narejena že z vložitvijo omenjenega zakona, saj so njegovi podporniki sporočili "ljudem, ki tukaj živijo in ustvarjajo, leta in leta plačujejo davke, da so za določen del politike nepomembni".

Spremembam zakona nasprotuje tudi več nevladnih organizacij, ki združujejo in zastopajo tujce v Sloveniji. V civilnih organizacijah so sprožili tudi pobudo za zakonodajni referendum in v DZ junija predali podpise za začetek referendumskega postopka. A so dan pred začetkom zbiranja 40.000 podpisov, ki bi se moralo začeti 1. septembra, od pobude odstopili. Novela zakona je tako po objavi v Uradnem listu začela veljati 2. septembra. Če bo ustavno sodišče sledilo predlogu za začasno zadržanje izvajanja zakona, sicer spremembe ne bodo veljale za lokalne volitve, ki bodo 15. novembra.

"Ustavno sodišče naj odloči, kot bo pač odločilo," je v izjavi za STA po danes vloženi zahtevi opozicije za ustavno presojo zakona o lokalnih volitvah dejal poslanec SDS Andrej Kosi. Kot je dodal, pa sami po pogovorih z različnimi pravniki menijo, da bo ustavno sodišče težko odločilo negativno.

Volivci se bodo sicer o odvzemu volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah izrekali na posvetovalnem referendumu, pri čemer Kosi pričakuje "zelo zanimivo dogajanje", še zlasti, če bo večinska volja volivcev drugačna od odločitve ustavnega sodišča. "Kajti ustava je v več členih jasna, da ima oblast ljudstvo, da jo državljani uveljavljajo na volitvah in da imajo volilno pravico vsi polnoletni državljani, torej ne tujci," je strnil Kosi. Volilno pravico pa lahko imajo tujci le v primerih in pod pogojih, ki jih določa zakon in tega je moč spreminjati, je še dodal.

Nasprotniki sprememb so sicer sprva predlagali zakonodajni referendum, a tik pred začetkom zbiranja podpisov od pobude odstopili, opozicija pa se je danes obrnila na ustavno sodišče.

A tudi če bi se to odločilo zadržati izvajanje zakona, ki je v začetku meseca šele začel veljati, po zagotavljanju Kosija to ne bo vplivalo na izvajanje volilnih opravil za izvedbo letošnjih lokalnih volitev, ki bodo začela teči v ponedeljek.

"Zakon je sicer stopil v veljavo, a v bistvu ne vpliva na letošnje lokalne volitve. Volilna opravila so pred vrati in občine ne morejo izvesti celotnega postopka, torej sprejeti odlokov, ali želijo vzpostaviti več volilnih enot ali zgolj eno," je navedel Kosi.

Spremembe zakona namreč posegajo tudi v ureditev pri volitvah v organe ožjih delov občin, torej krajevne, vaške in četrtne skupnosti. Sprememba zakona v letu 2024 je določila, da se volitve v ožje dele občine izvajajo v eni volilni enoti, sedaj pa bi znova omogočili, da se lahko znotraj posameznega ožjega dela občine oblikuje več volilnih enot, za kar pa morajo občine še spremeniti občinske odloke.

Predlagatelji sprememb so se tako po Kosijevih besedah trudili te sprejeti pravočasno, da bi se občine lahko pripravile na izvedbo, a je bilo s podano pobudo za zakonodajni referendum "tako ali tako onemogočeno, da bi na teh lokalnih volitvah ta zakon veljal".

Bo pa medtem, če ustavno sodišče ne bo zadržalo zakona, veljal odvzem volilne pravice tujcem. Kljub temu, da število volilnih upravičencev med drugim vpliva na število potrebnih podpisov za vlaganje kandidatur za tiste kandidate, ki kandidirajo s podporo volivcev, Kosi pri izvedbi volilnih pravil težav ne pričakuje.

Tako tudi zavrača svarila opozicije, da se volilne zakonodaje ne spreminja tik pred volitvami. Po njegovem videnju v danem primeru namreč ne gre za korenite spremembe. Sprememba, ki je postala "jabolko spora", pa vpliva "zgolj na spremembe v volilnem imeniku". "Vsa ostala načela sistema lokalnih volitev se ne spreminjajo," je sklenil.