Opozicija vložila interpelacijo zoper zunanjega ministra Kajzerja

Zunanji minister Tone Kajzer ne uživa več potrebnega zaupanja za odgovorno vodenje ministrstva, med drugim zaradi politične odgovornosti, ki jo kot minister nosi za slovensko blokado skupne izjave EU, s katero bi slednja obsodila širjenje nezakonitih izraelskih naselbin, so v danes vloženi interpelaciji zapisale opozicijske SD, Svoboda in Levica.

Poslanci opozicijskih strank SD, Gibanja Svoboda in Levice so interpelacijo zoper ministra Kajzerja vložili zaradi politične odgovornosti "za ravnanje Slovenije ob preprečitvi skupne izjave proti širjenju nezakonitih izraelskih naselbin ter zaradi nezadostnega obveščanja državnega zbora", je na novinarski konferenci v DZ dejala prvopodpisana poslanka SD Andreja Katič.

Od ministra pričakujejo pojasnila, kdo je sprejel odločitev, da Slovenija nasprotuje skupni izjavi EU glede nezakonitih izraelskih naselbin, zakaj je bila ta odločitev sprejeta in kako naj bi služila interesom Slovenije, je dodala Katič. Teh pojasnil po navedbah opozicije od Kajzerja niso dobili na skupni seji odborov za zunanjo politiko in zadeve EU.

V SD so interpelacijo napovedali že 9. septembra, na dan obiska izraelskega zunanjega ministra Gideona Sara v Sloveniji. Kot so tedaj sporočili, bodo zahtevali odgovore in politično odgovornost za ravnanje slovenske zunanje politike. Svoboda in Levica sta sicer na isti dan predstavili tudi predlog ustavne obtožbe premierja Janeza Janše, ki mu očitajo, da vodi zunanjo politiko v interesu Izraela, s tem pa krši ustavo in zakon o zunanjih zadevah.

Zunanji minister Tone Kajzer, ki se v New Yorku udeležuje začetka 81. zasedanja Generalne skupščine ZN, je v pogovoru s slovenskimi dopisniki v nedeljo napovedano interpelacijo opozicijskih strank označil za vihar v kozarcu vode, vendar zagotovil, da se bo na ta "legitimni instrument" opozicije pripravil.

"Interpelacija je legitimen instrument, ki ga ima v rokah opozicija, da preveri delovanje vlade. Jaz se na nek način tega – ne bom rekel – veselim, ampak mislim, da je dobro, če opozicija želi, da se pogovorimo. Jaz bom pripravil odgovor na to interpelacijo, ko bom z njo uradno seznanjen," je dejal.

"V kolikor temelji samo na tem, kar je bila že tema pogovora na odboru, pa mislim, da gre bolj za predstavo. Za – bomo rekli – bolj vihar v kozarcu vode kot pa za resno temo. Ampak počakajmo, da vidimo, kaj so pripravili, in potem se bomo uradno odzvali," je dejal.

Glede zasedanja Generalne skupščine ZN, med katero bo imel številna dvostranska srečanja, pa je menil, da se vloga učinkovitega multilateralizma v izjemno zapletenih geopolitičnih časih skuša razgraditi.

"V Ukrajini že peto leto poteka agresivna vojna, ki krši vse postulate mednarodnega prava in to izvaja ena od stalnih članic. Vidimo, da je svet v precejšnji krizi in jaz mislim, da je dobro, da potekajo pogovori. Imel bom številna dvostranska srečanja, imeli bomo tudi srečanje evropskih zunanjih ministrov, številne teme bodo prevladovale, ampak rdeča nit pa je, kako vzpostaviti mednarodni, globalni, multilateralni sistem, da bi vendarle deloval bolj učinkovito, da bi svet iz te nestabilnosti prešel v neko fazo, kjer bi lahko ponovno začeli uveljavljati mednarodni pravni red," je povedal.

Za slovensko zunanjo politiko bo multilateralizem še naprej prioriteta skupaj z mednarodnim pravom. "Težava je v tem, da velike sile – zlasti ZDA in Rusija – na te stvari gledajo drugače. Tudi Kitajska, ki je v zadnjih desetih letih pridobila veliko moč in vpliv, se sooča s podobno dilemo kot ZDA, ker večja moč in vpliv prinašata večjo odgovornost," je dejal minister. "Jaz in vlada smo zagovorniki dialoga, ne pa enostranskih dejanj," je dodal in napovedal konstruktivno, vendar bolj tiho kot glasno diplomacijo.

Interpelacija je izraz političnega obupa, pa je v odzivu izjavil poslanec stranke SDS in predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Franc Breznik. Dodal je, da interpelacija po svoji vsebini in političnih učinkih služi interesom Moskve in Teherana.

"Interpelacija zoper zunanjega ministra Kajzerja ni dejanje odgovorne opozicije, ampak izraz političnega obupa," je na omrežju X zapisal Breznik in ocenil, da je opozicijo pri tem poenotila ideologija. Opozicijskim strankam je očital, da so njihove skupne vrednote boj proti tržnemu gospodarstvu, nasprotovanje zahodnim zaveznikom in odpor do prozahodne usmeritve Slovenije.

"To je interpelacija, ki po svoji vsebini in političnih učinkih služi interesom Moskve in Teherana – centrov moči, ki si želijo šibkejši Zahod, razdeljeno Evropo in Slovenijo, oddaljeno od svojih strateških zaveznikov," je prepričan.

Breznik je hkrati spomnil, da interpelacija nima potrebne večine za razrešitev ministra. "Njen namen je zato očiten: za trenutek ideološko poenotiti razglašeno opozicijo in ustvariti predstavo za javnost. Slovenija se medtem vrača v krog velikih zahodnih zaveznikov – tja, kamor zgodovinsko, varnostno in razvojno spada," je dodal.

Opozicijskim strankam je očital tudi, da so v prejšnji vladi zunanjo politiko "potapljale v blato interesov Moskve in Teherana". Pri tem je spomnil, da se prejšnja vlada, kljub drugačnim napovedim, ni pridružila tožbi Južne Afrike proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem (ICJ), v kateri Izrael med drugim obtožuje genocida nad Palestinci v Gazi.

V izjavi v DZ je Breznik na očitke glede slovenske blokade skupne izjave EU, s katero bi slednja obsodila širjenje nezakonitih izraelskih naselbin, povedal, da gre pri tem za avtonomno odločitev ministra oziroma vlade. Menil je, da zunanja politika potrebuje kanale, da lahko pove vsem, s katerimi ima diplomatske stike, če jih kritiziramo.

Prav tako je zatrdil, da bo vedno obsojal trpljenje nedolžnih. "Ne bom pa sprejel lažne teze, da dialog z Izraelom pomeni podporo vojni. Diplomacija ni ulični aktivizem," je še dodal.

Poslanka Demokratov Elena Zavadlav Ušaj je danes v izjavi glede interpelacije in očitkov opozicije dejala, da bo minister Kajzer zagotovo obveščal DZ o vsem, kadar bo to potrebno. Demokrati po njenih besedah ministra podpirajo in mu zaupajo, podpreti pa ga nameravajo tudi na glasovanju o interpelaciji.

Sejo DZ bosta sicer v nadaljevanju tedna zaznamovala predloga za razrešitev predsednika in podpredsednice DZ, Zorana Stevanovića in Nataše Avšič Bogovič. Predlogoma za razrešitev bo v torek na seji namenjenih skupaj več kot 13 ur razprave.

Predlog za razrešitev Stevanovića, sicer tudi predsednika Resnice, so poleti vložili poslanci Svobode, SD in Levice, predlog za razrešitev Avšič Bogovič iz vrst največje opozicijske stranke Svoboda pa poslanci SDS, NSi in Resnice. O predlogu razrešitve DZ odloča na tajnem glasovanju. Za razrešitev je potrebnih 46 glasov, takšno večino bi lahko zagotovili poslanci Demokratov, ki se niso podpisali pod nobenega od predlogov.

Med več zakonskimi predlogi bodo imeli poslanci v četrtek na mizi vladni predlog zakona o Skoku, ki med drugim prinaša preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva v tožilski organ Skok in ustanovitev novega sodišča za zadeve s tega področja.

Septembrska seja DZ se bo zaključila prihodnji teden v torek, ko bo med drugim tudi predsednik vlade odgovarjal na poslanska vprašanja. Ta teden bo namreč vodil slovensko delegacijo na splošni razpravi 81. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov, ki se bo začelo v torek v New Yorku.