Kresalova se preiskave ne boji

Poslanske skupine SDS, SNS in SLS so vložile zahtevo za parlamentarno preiskavo, s katero bi ugotovili politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, ki so odgovorni za pripravo in izvedbo štetja izbrisanih. Kot piše v zahtevi, naslovljeni na predsednika državnega zbora Pavla Gantarja, sumijo da so bili uradno objavljeni izidi prirejeni političnim potrebam nekaterih nosilcev javnih funkcij.

Spomnimo. Konec januarja je ministrstvo za notranje zadeve objavilo nove podatke o izbrisanih. Ugotovilo je, da naj bi jih bilo kar 25.671 in ne 18.305, kot je veljalo do tedaj. Predvsem SDS je novim številkam vseskozi oporekala, levico, predvsem LDS, pa so obtoževali, da si na ta način poskuša zagotoviti zveste volivce. "Racionalnega pojasnila, kako je mogoče na isti bazi podatkov ob dvakratnem štetju v okviru iste institucije priti do povsem različnega števila oseb, preprosto ni mogoče dati, razen, če so bili prvič ali drugič ali pa kar obakrat javno objavljeni podatki prirejeni politični volji aktualnih nosilcev javnih funkcij. Ker so s številom oseb neposredno povezani stroški izvedbe postopkov izdaje odločb, poleg tega pa tudi stroški sodnih postopkov, za katere bodo pravno veljavne odločbe osnova, ter stroški odškodnin, kar bo na koncu vse plačano iz denarja slovenskih davkoplačevalcev, je preiskava očitno v javnem interesu," so predstavniki opozicijskih strank zapisali v svoji zahtevi.

Iz tega izhaja tudi naslednji očitek – ogrožanje javnih financ, kar naj bi bilo povezano z izdajanjem odločb ter potencialnimi sodnimi stroški in stroški odškodnin. Kot je dejal vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko, se pojavlja sum, da so se zgodila tudi koruptivna dejanja. Ocenjujejo, da je odgovoren ali nekdanji notranji minister Rado Bohinc ali sedanja ministrica Katarina Kresal, lahko pa tudi oba, je dodal.

Druga točka zahteve za odreditev parlamentarne preiskave pa je po Tankovih besedah neustrezno izvajanje osme točke odločbe ustavnega sodišča. Sami predlagajo, naj postopki izdajanja odločb potekajo na osnovi ustavnega zakona, kjer bi z individualnim preverjanjem zagotovili, da med izbrisane ne bi uvrstili tistih, ki so bili aktivni v jugoslovanski vojni na ozemlju drugih držav, kar se, tako pravi Tanko, sedaj dogaja.

Spomnil je tudi na referendum o t. i. tehničnem zakonu, na osnovi katerega so se državljani več kot 94-odstotno odločili, da pristopa, kot ga je takrat ubralo Bohinčevo ministrstvo in kot ga sedaj izvaja pod vodstvom Kresalove, ne podpirajo.

Kresalova: Preiskave o izbrisanih se ne bojimo

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je zavrnila vse navedbe predlagateljev za parlamentarno preiskavo v zvezi z izbrisanimi. "Vse, kar na ministrstvu delamo, je povsem zakonito in imamo mirno vest, zato se pravzaprav preiskovalne komisije ne bojimo," je poudarila.

Ocenila je, da SDS, SNS in SLS izkoriščajo prav vsa parlamentarna sredstva, da bi onemogočile izpolnitev ustavne odločbe. "Bi pa bilo morda za premisliti o ustanovitvi preiskovalne komisije, ki bi preiskovala, kdo je vsa ta leta tako uspešno zavlačeval z rešitvijo tega žalostnega pravnega problema izbrisanih," je dodala.

Ob tem je zavrnila očitek opozicije o politično motiviranem štetju izbrisanih, katerih število se je močno dvignilo. "Natančen pregled vse dokumentacije so naredile strokovne službe ministrstva za notranje zadeve in pod končno številko so se prav vse podpisale," je pojasnila in dodala, da zaupa strokovnim službam ministrstva. Hkrati pa je poudarila, da so vsi ti strokovnjaki, ki so pripravili številke, isti, kot so bili v času prejšnje vlade. "Očitno očitki letijo tudi na vse te ljudi, ki so delali tudi pod prejšnjo vlado," meni ministrica, ki je zavrnila tudi vse očitke o korupciji.

Doslej izdana tretjina odločb

Kresalova je dejala, da je bilo doslej izdanih nekaj več kot 1100 odločb izbrisanim, kar je približno tretjina.

Kot je pojasnila, ustavna odločba predvideva, da se problem izbrisanih reši v dveh korakih. Izdaja dopolnilnih odločb, ki že poteka in bo po zagotovilih ministrice v kratkem zaključena, je prvi korak. Drugi pa je, da se za vse tiste izbrisane, ki v Sloveniji še nimajo urejenega stalnega prebivališča, izda posebni zakon. Pripravljen bo v naslednjih tednih. "Na njegovi podlagi se bodo tisti izbrisani, ki prebivališča še nimajo, prijavili v postopek, predložili vsa dokazila, ki jih bo predvideval zakon, in na koncu bo upravni organ odločil, ali pravico do prebivališča imajo ali ne," je pojasnila Kresalova.