Opozicija zahteva nujno sejo o težavah pri oddaji podpisov

Potem ko je s septembrom steklo zbiranje podpisov v podporo zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki jo je mogoče oddati osebno na upravni enoti ali elektronsko prek portala eUprava, so se pri uporabi portala pojavile težave. Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo je težave potrdilo, zagotovilo, da jih obravnavajo prednostno, ni pa pojasnilo vzroka in predvidenega roka odprave težav in kakšen je morebiten vpliv na že oddane podpise, so v opoziciji pojasnili v zahtevi za sklic nujne seje odbora.

Težave eUprave po njihovih navedbah niso omejene le na ta postopek. Aprila 2025 je bilo zaradi nedelovanja storitve SI-Pass onemogočeno oz. oteženo tudi prijavljanje v portal zVEM. Januarja je Komisija za preprečevanje korupcije zaradi povečanega števila klicev opozorila na tehnične težave pri premoženjskem stanju prek eUprave tik pred iztekom zakonskega roka. Težave so se pojavljale tudi pri elektronskem urejanju oblik glasovanja, so našteli.

"Gre za različne postopke, ki kažejo, da država digitalizira čedalje več storitev, hkrati pa stabilnost, zmogljivost, spremljanje delovanja in hitro odpravljanje napak ne sledijo vedno pomenu nalog, ki jih ti sistemi prevzemajo," so poudarili. Digitalizacija ima smisel samo, če digitalna storitev deluje zanesljivo, pregledno in dovolj preprosto. Digitalizacija ne sme zmanjševati dejanske dostopnosti pravic, so dodali.

Navedli so, da anonimni zaposleni poročajo o neformalnem ustnem navodilu vodstva ministrstva, naj se težav pri delovanju sistema ne odpravi oz. naj njihova odprava poteka počasi. "Teh navedb v tej fazi ni bilo mogoče preveriti. So pa dovolj konkretne in dovolj resne, da zahtevajo takojšen parlamentarni in inšpekcijski nadzor," so zapisali v zahtevi. Prepričani so, da mora odbor o tem opraviti razpravo, tudi zato, ker "zbiranje podpisov že poteka in ker izgubljenih dni ali izgubljene pripravljenosti volivcev po izteku roka ne bo mogoče preprosto nadomestiti".

Za odbor so pripravili več predlogov sklepov. Med drugim, da morajo pristojni zagotoviti nemoteno, varno, politično nevtralno in enakopravno možnost oddaje podpisa. Ministrstvo pa naj odbor pozove, naj nemudoma zagotovi stabilno delovanje portala eUprava, javno objavi trenutno stanje sistema, opis zaznanih težav in navodila uporabnikom, naj pripravi poročilo, vzpostavi javno dostopen sistem obveščanja ter izvede izredni nadzor nad ravnanjem ministrstva in upravnih enot v povezavi z navedbami anonimnih zaposlenih.

V sindikatih so od 1. septembra v podporo razpisu referenduma zbrali 26.455 podpisov, je razvidno z njihove spletne strani Proti razkroju Slovenije. Potrebujejo jih 40.000 podpisov, rok za to se bo iztekel 5. oktobra.

V sindikatih so ogorčeni zaradi tehničnih težav in diskreditacij, s katerimi se soočajo pri zbiranju podpisov za referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. "Očitno je, da predlagatelji nimajo resnih argumentov in so se preusmerili v diskreditacijo sindikatov. Mi bomo vztrajali pri argumentaciji," je dejal vodja KSJS Branimir Štrukelj.

Predstavniki šestih sindikalnih združenj so na današnji novinarski konferenci v Mariboru pozvali ministra za notranje zadeve in javno upravo Francija Matoza k jasnim odgovorom, zakaj še dva tedna po začetku zbiranja podpisov v podporo razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu prihaja do tehničnih težav pri elektronski oddaji podpisa. "Državi očitno ni v interesu, da bi ljudje soodločali," je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko.

Po besedah predsednika Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakoba Počivavška je tudi "nedopustno, da smo že kar nekaj časa deležni precej brutalnih napadov na sindikate, zlasti po socialnih omrežjih". "Očitno se predlagatelji takrat, ko jim zmanjka argumentov za soočenje z našimi očitki, zatečejo k najbolj primitivnim napadom na sindikate," je dejal.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Štrukelj je opozoril, da delodajalske organizacije neovirano javno nastopajo kot zagovornice interventnega zakona, medtem pa se problematizira delovanje sindikatov, na primer na univerzah ali šolah. "Sindikate poskušajo proglasiti, da delujemo politično, če počenjamo nekaj, zaradi česar smo pravzaprav nastali, torej da branimo temeljne vrednote, ki so za vse zaposlene v tej državi pomembne," je dejal.

Po Štrukljevih besedah je "očitno, da so predlagatelji zakona na ravni argumentacije že izgubili to bitko". "Zato so opustili argumentacijo in se preusmerili na diskreditacijo sindikatov, na omejevanje našega delovanja, na ponavljanje laži, kot je tista, da ta zakon nikomur nič ne jemlje," je povedal.

"Ko zmanjka argumentov, pridejo na vrsto žaljivke, diskreditacije in osebni napadi. Toda žaljivka ni argument, diskreditacija ne zapolni luknje v pokojninski blagajni in napadi na sindikate ne odgovorijo na vprašanje, ki ga sindikati vedno znova postavljamo, kdo bo plačal račun interventne zakonodaje," je dodal predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf. "A napadi, tudi tako primitivni, nas ne bodo utišali," pravi.

Predsednik Slovenske zveze sindikatov - Alternativa Zdenko Lorber se boji, da se bodo napadi le še stopnjevali. "Mislim, da bi se morali zavedati vsi, da to ni zgolj na napad na nas, ampak je napad na pravico do odločanja," je dejal.

"Referendum ni napad na demokracijo, je demokracija," je dodala predsednica Konfederacije novih sindikatov Slovenije - Neodvisnost Evelin Tožbar. Opozorila je, da imajo ljudje pravico slišati tako prednosti kot slabosti, ki jih prinaša interventni zakon. "Državljanom se iz dneva v dan prodaja seznam domnevnih ugodnosti, pri čemer se priročno zamolči druga polovica zgodbe," je dejala.

Zorko je ob tem ponovno poudaril, da sindikati niso proti razvoju Slovenije, "smo pa proti zakonu, ki dokazljivo slabša kvaliteto življenja v tej državi". Opozoril je, da rebalans državnega proračuna še ne vsebuje finančnih posledic interventnega zakona, sindikati pa še vedno niso dobili odgovora, kako se bodo te finančne posledice pokrile. "Če bi bil ta zakon uveljavljen, bi njegova realizacija terjala radikalne reze v javne storitve in pravice posameznikov in gospodarstva iz javnih sredstev," je dejal Počivavšek.