Vodja poslanske skupine Levica Asta Vrečko je v izjavi za medije dejala, da jih je napovedana šolska reforma ministra za izobraževanje, znanost in mladino Boruta Rončevića "na nek način kar prestrašila" in da "napovedati nekaj tako resnega, kar se igra z življenji naših najmlajših, mladine in tudi s prihodnostjo Slovenije tako vehementno po objavi rezultatov bralne pismenosti, ne pritiče ne ministru, ne funkciji, ne resnosti situacije".
Opozorila je, da naj bi se devetletko nadomestilo z osemletko praktično čez noč, kljub temu da se je uvajala dolgo, za spremembo pa so stali strokovnjaki. Vprašala se je, ali bodo čez dve ali tri leta prešli na sedemletno oziroma šestletno izobraževanje, če ne bo boljših rezultatov? Poudarila je, da obstajajo mehanizmi, kako bralno pismenost popraviti, med drugim je treba začeti pri bralni pismenosti odraslih, v šolskih knjižnicah in pri promoviranju znanja in branja.
Opozorila je še na napovedi vlade o zmanjševanju zaposlenih v javni upravi, preveč naj bi bilo tudi učiteljev, in napovedi ministra o ideološki nevtralizaciji šolstva ter večjega financiranja zasebnega šolstva. "Vse to vodi v oslabitev javnega šolstva in položaja učitelja, zato da bi se zagnalo tiho in počasno privatizacijo slovenskega šolstva," meni Vrečko.
Na nujni seji odbora bodo zato zahtevali odgovore, analize in vključitev deležnikov v kakršnokoli razpravo, ki naj bi vodila do reforme šolstva.
Tudi poslanec Svobode in nekdanji minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj meni, da napovedi ministra Rončevića pomenijo razgradnjo šolskega sistema in ne skrbi za učence, starše in učitelje. "Njegove izjave in izhodišča kažejo na nov način vodenja šolske politike, kjer gre za podrejanje šolskega sistema enemu centru moči, to je politiki," je opozoril. Na to po njegovih besedah kažejo izhodišča o združevanju javnih zavodov, ki vsebinsko nimajo nič skupnega, in reorganizaciji svetov šol, rešitev za izboljšanje kakovosti pa ni.
"Ne razumem, ali minister noče pogledati dokumentov, ki jih ima, ali jih pa noče razumeti," je povedal Logaj. Nacionalni program vzgoje in izobraževanja do leta 2033 je namreč pripravljalo več kot 100 strokovnjakov in vsebuje približno 300 ukrepov. Dodal je, da Rončevićeve izjave kažejo na izključevanje strokovne javnosti, diskreditacijo posameznih strokovnjakov, znanstvenih dognanj in strokovnih analiz.
Namestnik vodje poslanske skupine SD Luka Goršek je dejal, da bodo na nujni seji odbora zahtevali tudi odgovore, kdo je ministru svetoval tako nestrokovno potezo. V SD po njegovih besedah obžalujejo, da bodo žrtve ministrovih potez ravno najmlajši, opozoril je tudi na odsotnost posvetovanja s stroko. "Če bi minister želel karkoli resno prispevati k nečemu dobremu, bi naslovil pomanjkanje kadra v šolstvu, tudi recimo zvišanje plač našim pedagogom," je še dodal Goršek.
V zahtevi za sklic nujne seje med drugim zahtevajo, da vlada pokaže analize, na katerih temelji ukinitev devetletke, in izračun, koliko bo to stalo, da v strateški svet za reformo vključi sindikate, ravnatelje, stroko, predstavnike staršev in dijake, da vlada predloži veljavno oceno pomanjkanja učiteljev ter da javno predstavi predvidene kadrovske ukrepe na področju šolstva. Zahtevajo tudi, da nobena sprememba trajanja šole in pogojev za opravljanje učiteljskega poklica ne bo sprejeta brez soglasja stroke in DZ.
Rončević: Predstavili smo izhodišča reforme, ne dokončnih rešitev
"Veseli nas, da je celovita reforma slovenskega sistema vzgoje in izobraževanja prepoznana kot pomembna tema in da odpira širšo javno razpravo. Ob tem pa nas preseneča, da del poslancev v državnem zboru nasprotuje že sami potrebi po temeljitejših spremembah v šolskem sistemu, ko pa rezultati jasno kažejo, da spremembe potrebujemo," se je na zahtevo odzval minister Rončević in izpostavil, da so rezultati mednarodne raziskave PISA 2025 najslabši v zgodovini in da se padec znanja ni zgodil čez noč.
Minister trdi, da so vsa izhodišča za spremembe sprejeli na podlagi številnih posvetov iz preteklih let. "Tudi številni akterji in institucije, ki se danes oglašajo, so pri oblikovanju izobraževalnih politik in rešitev sodelovali že v preteklih letih. Kljub številnim ukrepom pa se rezultati znanja slabšajo. Zato bi bilo neodgovorno nadaljevati po isti poti in čakati na naslednje rezultate. Odgovornost ministrstva je, da se odzove in ukrepa ter znanje ponovno postavi v središče šole."
Rončević napoveduje, da bodo do konca septembra ustanovili strateški svet za prenovo vzgoje in izobraževanja, v naslednjih treh mesecih pa bodo izvedli deset strokovnih razprav. "Vključili bomo različne strokovne poglede, ravnatelje, učitelje, starše in druge, ki slovenski šolski sistem poznajo in soustvarjajo vsak dan. Na tej podlagi bomo oblikovali konkretne ukrepe in rešitve. Ne bomo pa vključili pedagoškega establišmenta, ki je leta in leta dobro služil s pisanjem neštetih študij, pa še vedno ne zna podati odgovorov na vprašanja, kako obrniti katastrofalne trende ali pa je s svojimi predlogi celo aktivno prispeval k oblikovanju trenutnega sistema." Rončević sicer poudarja, da so doslej predstavili zgolj izhodišča reforme in ne dokončnih rešitev.
Na očitke, da želijo zmanjšati število učiteljev, odgovarja, da je njihov cilj večja strokovna avtonomija, več znanja in boljši pogoji dela. "Tudi organizacijski model prehoda na sodobno osemletno osnovno šolo, prehodno obdobje in potrebne programske spremembe bodo pripravljeni v nadaljnjem strokovnem procesu," je še zapisal minister, ki pričakuje argumentirano razpravo in konkretne predloge.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.