Opravičilo za neljubi dogodek

Protokol Republike Slovenije se je opravičil predsedniku države, predsedniku državnega zbora in predsedniku vlade za neljubi dogodek, ki se je zgodil ob četrtkovi osrednji proslavi ob dnevu upora proti okupatorju na Nanosu, so sporočili iz protokola. Prireditev se je namreč začela preden je na Nanos prispel predsednik države Janez Drnovšek, nato pa je protokol proslavo prekinil do prihoda predsednika, so povedali na protokolu.

Iz kabineta predsednika države so naknadno sporočili, da je Drnovšek na Nanos prišel pravočasno, vendar ga je protokol namesto neposredno na prizorišče proslave odpeljal v kočo,kjer sta čakala že predsednik državnega zbora in predsednik vlade. In ravno zaradi tega je prišlo do zamude.

Šefinja protokola Ksenija Benedetti je potrdila navedbe predsednikovega kabineta, in zanikala informacije, ki so jih prvotno navedli v protokolu, češ da je Drnovšek na Nanos prispel prepozno.

AS: Cukjati je bil žaljiv

Četrtkova proslava ob dnevu upora proti okupatorju in še govor predsednika državnega zbora Franceta Cukjatija sta "povsem zgrešila svoj namen ter na žaljiv način obeležila enega največjih in najpomembnejših slovenskih praznikov", menijo v Aktivni Sloveniji. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so ogorčeni nad Cukjatijevim govorom, ki je "praktično izenačil narodnoosvobodilni boj proti okupatorju s početjem kvizlinških enot, ki so se borile na strani okupatorja".

Kot zaskrbljujoče ocenjujejo Cukjatijeve ugotovitve glede "svobodoljubnih motivov in namenov vaških straž ter plave garde oz. četnikov, ki so nastali iz razpadle staro-jugoslovanske kraljeve vojske". V sporočilu za javnost opozarjajo, da "so vaške straže delovale znotraj italijanskih paravojaških enot MVAC (Militia Voluntare Anti Comunista), in so bile uporabljene za boj proti partizanom, po kapitulaciji Italije pa so iz njih formirali domobranske enote, ki jim je poveljeval nemški komandni kader. Podobno pa velja tudi za ostale kvizlinške formacije, ki so v nemških uniformah, z nemškim orožjem in pod nemškim poveljstvom izvrševali ukaze".

Dan upora proti okupatorju bi po mnenju AS moral združevati in poenotiti vse državljanke in državljane, vendar poenotenje ne more biti vsiljeno in izvedeno na podlagi "samopašnih zgodovinskih argumentov, kakršne podaja Cukjati".

Opozarjajo tudi, da pri tovrstni tematiki ne gre za vprašanje demokratičnosti in pravice do drugačnega mišljenja, ampak za vrednote antifašizma, na katerih sloni sodobna povojna Evropa.