Če bo oprostilna sodba v primeru Petek postala pravnomočna, bomo kakšno milijardo tolarjev stroškov plačali davkoplačevalci. Milijardo tolarjev drag proces za lažjo predstavo pomeni nekaj manj kot 5.800 povprečnih junijskih neto plač. O tako vrtoglavi številki govori Ivan Bukovnik odvetnik oproščenega Draga Hojnika. Da bo vsota res tolikšna, nam je potrdilo tudi nekaj ljubljanskih odvetnikov.
Med drugim naj bi bil proces dražji kot sojenje trojnemu morilcu z Gorjancev: Erminu Brkiću, ki je bil pravnomočno obsojen na trideset let zapora.
Do 50 milijonov za odvetnike
In od milijarde tolarjev, kolikor naj bi stal Petkov proces, bodo zgolj odvetniki petih včeraj oproščenih domnevnih napadalcev, v žep pospravili do 50 milijonov tolarjev, oziroma do deset milijonov vsak.
Zgolj varovanje tožilke naj bi po besedah odvetnika Ivana Bukovnika stalo med 4 in 5 miljonov tolarjev.
Sodišče, izvedenci, policisti, varnostniki...
Sodišče je izpeljalo 31 obravnav in zaslišalo približno 50 prič. Koliko bo davkoplačevalce stalo delo sodišča in kolikšni bodo stroški prič ter izvedencev nam na murskosoboškem sodišču niso znali povedati. Prav tako ne, koliko ur so na procesu prebili številni policisti in varnostniki, ki bi sicer opravljali kakšno drugo delo.
Potem so tu še stroški predkazenskega postopka, v katerem naj bi policija po nekaterih informacijah zaslišala 300 oseb. Na poligrafu naj bi testirali 25 oseb, kar lahko stane slaba dva milijona in pol tolarjev.
Odškodnine višje kot prva pomoč poplavljenim občinam
Precejšen delež pa naj bi šlo iz proračuna tudi za odškodnine, ki jih oproščeni zahtevajo za dve leti življenja, zapravljenega v priporu. Odvetnik Bukovnik govori o najmanj 30 milijonov tolarjev za vsakega. In če bodo odškodnine res tako visoke, bomo davkoplačevalci zanje namenili precej več denarja, kot je pred kratkim znašala prva vladna pomoč poplavljenim občinam.
Petkova izjava dviga prah
Izjava Mira Petka po oprostilni sodbi zoper peterico, češ da bi bilo potrebno spremeniti ustavo on odpraviti trajni sodniški mandat, je dvignila veliko prahu predvsem v strokovni javnosti.
Miro Petek je namreč dejal, da so sodniki nedotakljivi in da imajo tudi tisti 'ki slabo delajo, ki so leni, ki so nestrokovni, ki jih je strah in ki so podkupljivi' mandat do konca delovne dobe.
Mnogi strokovnjaki so medtem prepričani, da je prav trajni mandat tisti, ki sodnikom omogoča neodvisno delo in zagotavlja pošteno sojenje. Če ga ne bo, bo zgodba sodišč končana, meni predsednica Sodniškega društva Janja Roblek. "Potemtakem lahko pričakujemo, da bodo sodbe takšne, kot bodo trenutni ekonomski, politični, lokalni, občinski oblasti všeč. To bo konec sodišča, saj moramo sodniki v neki zadevi odločati na podlagi konkretnih zbranih dokazov in ne podlagi vplivov prisile ali česarkoli, " dodaja.
V Sodnem svetu Petkove izjave za zdaj še ne komentirajo, o tem naj bi namreč razpravljali prihodnji teden. Pravosodni minister Lovro Šturm pa se je odzval previdno: " Trajni sodniški mandat je ustavna materija in moje stališče je znano: ustava je dokument, ki je sprejet in naj se ga čimmanj spreminja, razen takrat, ko je to neobhodno in nujno potrebno."
Nekdanja pravosodna ministrica Zdenka Cerar pa bi spremembo ustave zagovarjala, vendar le v smislu, da bi sodniki, preden dobijo trajni mandat, prestali t.i. preizkusno mandat, v katerem bi z delom dokazali, da so trajnega mandata vredni. Kot pravi Cerarjeva 'terja trajni mandat visoko stopnjo odgovornosti in kvalitete znanja. "In tu je naša država malo padla na izpitu," dodaja.
Takšnih poskusov je bilo v preteklih letih že nekaj, vendar so bili vsi neuspešni, pravi nekdanji pravosodni minister Ivo Bizjak. Dodaja, da je sistem, kakršnega imamo pri nas, praksa tudi v drugih evropskih državah.
Sprememba bi za sodnike pomenila precej drugačen položaj, pravi Bizjak in dodaja, da bi se lahko morebitnih neprimernih sodnikov znebili tudi z drugačnimi mehanizmi - npr. z ustreznim nadzorom in učinkovitimi disciplinskimi postopki.
Politiki o ukinitvi trajnega sodniškega mandata
Dimitrij Kovačič (SDS) je ukinitvi naklonjen, saj po njegovih besedah trajni mandat 'na nek način pomeni tudi potuho za neodgovorno delo. "To ne pomeni, da vsi sodniki in tožilci delajo neodgovorno. Ampak so primeri, kjer se to dogaja. In v tem primeru je verjetno institucija trajnega mandata neustrezna," meni Kovačič. Ob tem dodaja, da je treba čimprej pristopiti k pogovorom in se o tem dogovarjati tudi z opozicijo - saj za spremembo ustave potrebujejo glasove 60-ih poslancev.
Že zdaj lahko računajo na nacionalno stranko. Po mnenju predsednika stranke Zmaga Jelinčiča sodniki ne smejo imeti trajnega mandata. "Sodniki so poleg tožilcev edini, ki sedijo do smrti na svojih stolčkih, imajo absolutno imuniteto in jim nihče nič ne more," pravi Jelinčič.
Preostala opozicija ukinitvi nasprotuje. Miran Potrč (SD) pravi, da je trajen mandat sodnikov eden od garantov neodvisnosti sodstva, brez česar ni pravne države. Darja Lavtižar Bebler (LDS) pa pravi, da so se s predlogi o skrajšanju mandata sodnikom največkrat oglašali tisti poslanci, ki so bili kakorkoli osebno prizadeti in vpleteni v kazenske postopke pred sodišči.
Če trajen mandat ukinejo in bodo sodniki imenovani – na primer za obdobje štirih let - obstaja celo skrb, da bodo sodili po volji politike. V Novi Sloveniji o krajšanju sodniškega mandata še ne razmišljajo, vendar bodo predlog preučili. Zavzemajo pa se za poskusno dobo pred pridobitvijo trajnega sodniškega mandata.
