S sodbo vrhovnega sodišča v primeru Orion ne moremo biti zadovoljni, saj je drugačna od dosedanje prakse, je dejal pravni zastopnik Oriona Uroš Pogačnik iz odvetniške pisarne Čeferin. "Zanimiva je predvsem obrazložitev sodbe, v kateri pogrešam opredelitev do dosedanje prakse. Sodniki naj jasno povejo, če tak tip zavarovanj ni primeren oziroma gre samo za ta primer," je poudaril Pogačnik. Ob tem je napovedal pritožbo na ustavno sodišče, v primerih, kjer bodo stranke hotele uveljavljati ničnost pogodb, pa je napovedal protitožbe za vrnitev posojil skupaj s sodnimi obrestmi.
Verjetno se bo število zahtevkov za ničnost pogodb povečalo, zaradi česar v Orionu razmišljajo o možnosti protitožb zoper tiste stranke, ki bodo vložile take zahtevke. Orion bo tako zahteval vrnitev glavnice skupaj s sodnimi obrestmi, ki trenutno na letni ravni znašajo nekaj več kot 15 odstotkov, je poudaril Pogačnik. "Po našem mnenju gre pri odločitvi vrhovnega sodišča za spreminjanje sodne prakse, saj je vrhovno sodišče v podobnem primeru leta 1999 s sodbo dovolilo prodajo dolžnikovega premoženja za poplačilo upnika," je še dodal Pogačnik.
Pogodbe omogočale izigravanje zakona
Vrhovno sodišče je odločilo, da sta tako prodajna pogodba kot tudi prodajna pogodba s pridržkom lastninske pravice med Vido Kunčič in drugimi ter družbo Orion nični. Sodišče je odločitev, s katero je razveljavilo sodbi sodišč prve in druge stopnje, utemeljilo z dejstvom, da bi toženi stranki, družbi Orion, lahko v nasprotnem primeru omogočili izigravanje zakona. Pogodbi namreč ne vsebujeta varoval, ki bi onemogočala doseganje nedovoljenega cilja legis commissoriae. Kot je pojasnil vrhovni sodnik Anton Gašpar Frantar, vrhovno sodišče doslej ni prejelo nobenega drugega primera v zadevi Orion.
Po besedah Frantarja sodba vrhovnega sodišča za sodišča na prvi in drugi stopnji ni obvezujoča, posamezne pravde se bodo razreševale posamično in po redni poti. Z ugotovitvijo ničnosti pogodb je, kot je pojasnil Frantar, potrebno vzpostaviti "stanje, ki je bilo na podlagi nične pogodbe spremenjeno," se pravi stanje pred podpisom pogodb. Pri omenjeni zadevi je šlo sicer za prvi primer t.i. posla prodam in takoj odkupim nazaj, ki ga je obravnavalo vrhovno sodišče, pa tudi sicer so taki posli pri nas redki, je dejal Frantar.
Kot je med drugim v svoji sodbi, sprejeti konec avgusta, ugotovilo vrhovno sodišče, Orion s tožniki ni sklenil t.i. fiduciarnega (zaupniškega) posla, pač pa pravno operacijo prodam in takoj odkupim nazaj. Na nepremičnino je vpisal pridržek lastninske pravice, dokler stranka ne bi poplačala kupnine, vendar pa vpis lastninskega pridržka na nepremičnini ni dopusten. "Pravna operacija prodajne pogodbe in povratne prodajne pogodbe je zato lahko veljavna le, če izključuje možnost izigravanja namena legis commissoriae," je zapisalo vrhovno sodišče. Gre zato to, da je treba dolžnika obvarovati pred zlorabo, ko bi upnik prejel stvar, ki je vredna več od njegove terjatve. "Take varovalke predstavljajo klavzule, ki določajo, da upnik lahko obdrži lastninsko pravico nad stvarjo potem, ko jo je ocenil nekdo tretji, morebitni presežek vrednosti nad terjatvijo pa mora izročiti dolžniku," je v sodbi zapisalo vrhovno sodišče in dodalo, da taka prodaja ne sme biti opravljena po vnaprej določeni ceni, ampak po tržni ceni.
