Oroševanje rešilo pridelek nekaterim sadjarjem, pri drugih niti ta sistem ni pomagal

Nizke temperature v aprilu največ skrbi in težav povzročajo sadjarjem, pa tudi vinogradnikom. Evrosad, ki ima sedež v Krškem in je vodilni slovenski pridelovalec sadja, ima sistem oroševanja urejen na okoli 18 odstotkih vseh sadovnjakov. Direktor podjetja Boštjan Kozole računa, da so na območjih, ki so jih v zadnjih dveh dneh oroševali, pridelek rešili, medtem ko škoda na ostalih sadovnjakih še ni znana. Predvidoma bodo prve grobe ocene imeli čez en teden, je pojasnil.

Samo v sredo je sistem oroševanja v Evrosadu deloval 16 ur, poraba vode pa znaša več kot 2000 kubičnih metrov na uro, je dejal in dodal, da je dober vir vode ključnega pomena pri oroševanju. Drugih tehnoloških ukrepov se niso posluževali, so pa že pred tem drevesa krepili z mikroelementi. Evrosad sicer prideluje jabolka, hruške, breskve in jagode, zmanjšani pridelek zaradi pozebe pa so v družbi utrpeli tudi lani.

Na jugovzhodu Slovenije pozeba prizadela vse sadne vrste, nekatere povsem

Najhuje je bilo na Dolenjskem, v Beli krajini in zgornjem delu Posavja. "Pozebli so skoraj vsi koščičarji, razen na nekaterih legah je morda ostalo kaj češenj. Slive so šle, marelice so šle, breskev ni, jablane so ponekod popolnoma poškodovane, so pa še nekje območja, kjer so temperature dosegle le minus štiri, kar je sicer zelo hladno, ampak to še obeta nek ostanek nekega pridelka," je pojasnila specialistka za sadjarstvo pri novomeški enoti Kmetijsko gozdarskega zavoda Andreja Brence, ki pokriva območja Dolenjske, Posavja in Bele krajine.

Kakšen bo na koncu izplen, se bo po njenih besedah videlo šele čez kakšen mesec dni. "Razmere so težke," je ocenila Brencetova in hkrati dodala, da sicer prva ocena nikoli ni čisto prava. Štetje brstov in preverjanje poškodovanosti se namreč še nadaljuje.

"Dejstvo pa je, da so bile temperature sploh eno noč nazaj tako nizke, da jih marsikje tudi oroševalni sistemi niso obvladovali. Tudi kurjenje, s katerim so se trudili sadjarji, ni bilo dovolj. Minus 10, minus 12 stopinj, to so temperature, ki so popolnoma nepredstavljive za ta čas in za te razvojne faze, v katerih so sedaj jablane, hruške ali breskve. To je popolnoma neobvladljivo," je dejala strokovnjakinja za sadjarstvo.

Posebnost tokratne pozebe je tudi, da so nizke temperature vztrajale dolgo in da so se pojavile dva dni zapored. Ponekod so se v noči s torka na sredo negativne temperature začele že ob 6. uri zvečer in trajale prihodnji dan ponekod tudi do 11. ure.

V noči s torka na sredo so bile ponekod v Beli krajini temperature do minus 11, v nasadih pri Trebnjem so namerili do minus devet stopinj, je med drugim izpostavila Brencetova in poudarila, da pravzaprav izkušenj z oroševalnimi sistemi pri temperaturah pod minus sedem stopinj sploh nimajo.

Meni, da bi morala država sadjarjem pomagati, saj so ob ujmah v zadnjih letih finančno izčrpani, financirati morajo celotno pridelavo, trenutno tudi še nimajo v celoti plačane lanskoletne sezone.

Zaščita pred pozebo? Najpogosteje se zatakne pri denarju

Zavedanje o možnostih preprečevanja škode po pozebi se vse bolj razširja, a se najpogosteje zatakne pri denarju, opažajo strokovnjaki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Čeprav država sofinancira razne ukrepe, je prispevek kmetovalca še vedno tako velik, da ga predvsem manjši kmetje ne zmorejo. "Razlog je zagotovo tudi ta, da so odkupne cene sadja in zelenjave tako nizke, da izkupiček manjšemu kmetu ne omogoča preživetja, kaj šele tovrstne naložbe v varovalne ukrepe. Tam, kjer jim je sadje ali zelenjava glavni vir dohodka, so za ustrezne ukrepe že poskrbeli – čeprav tudi ti ne zagotavljajo popolne zaščite," so razložili na KGZS.

Po prvih podatkih minulo noč in zjutraj vremenoslovci niso namerili tako nizkih temperatur kot v sredo 

Takrat je bilo ponekod najhladnejše jutro v tej zimi, marsikje pa najhladnejše aprilsko jutro zadnjih 70, verjetno pa več kot 100 let.

Danes ob 8. uri so nič stopinj Celzija namerili v Bilju pri Novi Gorici in na Katarini nad Ljubljano, povsod drugod po Sloveniji pa so bile temperature pod lediščem, kažejo podatki mreže opazovalnih postaj Agencije RS za okolje (Arso).

V Postojni je bilo davi minus šest stopinj, v Kočevju, Ratečah in na Voglu minus pet, minus štiri stopinje so namerili v Slovenj Gradcu, Črnomlju ter letališčih Lesce in Ljubljana. Lokalno so lahko ponekod temperature tudi nižje, na najvišje ležeči merilni postaji, na Kredarici, je bilo ob 8. uri minus 14 stopinj Celzija.