O dogodku je medije in policijo obvestila naključna slovenska obiskovalka Ljudskega vrta, kjer je kip Srečka Kosovela stal ob boku kipov Itala Sveva in Jamesa Joycea. Policija vandalsko dejanje še proučuje, ker je za neznanimi storilci izginila vsaka sled. Kosovelov kip je bil sploh prvi kip kakega Slovenca, ki ga je postavila tržaška občinska uprava. Za to se je pred leti zavzel znani tržaški germanist in pisatelj Claudio Magris.
Oskrunjenje Kosovelovega kipa je boleče odjeknilo v slovenski skupnosti v Italiji in tudi v vseh demokratičnih krogih na Tržaškem, posebej med pobudniki postavitve kipa slovenskega pesnika. Medtem pa je občinski odbornik desničarske občinske uprave v Trstu Roberto Menia iz skrajno desničarskega Nacionalnega zavezništva dejal, da dejanje sicer obžaluje, a dodal, da je sam že pred leti nasprotoval postavitvi kipa Srečka Kosovela v Ljudski vrt, češ da bi ga morali postaviti v slovenski dijaški dom in ne v Ljudski vrt.
Slovenski senator v Rimu Miloš Budin pa je poudaril, da je to nedemokratično in nekulturno dejanje odraz kulturne in politične klime v Trstu, ki je demokratom in Slovencem nenaklonjena. Pokrajinski tajnik stranke Slovenska skupnost Peter Močnik je dejal, da ga oskrunjenje kipa boli, ker se zaveda, da gre za namerno oskrunitev slovenskega simbola. Tudi po njegovem mnenju je skrunitev odraz sedanjega stanja v Trstu, kjer desničarska občinska uprava vodi do slovenske manjšine izrazito nenaklonjeno politiko. To se je pokazalo že v primeru dvojezičnih izkaznic, predvsem pa s tem, da je tržaška občinska uprava ukinila dvojezične table in napise v Križu pri Trstu. Po Močnikovem mnenju bi morali vsi demokrati javno in ostro obsoditi skrunitev slovenskega simbola, kar Kosovelov kip v Ljudskem vrtu gotovo je. Tudi zato slovenska manjšina pričakuje, da bo kip čimprej popravljen in postavljen nazaj na isto mesto.
