Oslovski kašelj: v lanskem letu 120 primerov, januarja letos pa že 76

V januarju letos smo imeli v Sloveniji 76 prijavljenih primerov oslovskega kašlja, v celotnem letu 2023 pa 120 prijavljenih primerov. Podatki kažejo na večjo pojavnost oslovskega kašlja v primerjavi s prejšnjimi meseci, poroča Nacionalni inštitut za javno zdravje. 

Kot so pojasnili v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, sta bila med hospitaliziranimi otroki z oslovskim kašljem, ki so jih v zadnjem mesecu obravnavali na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, dva dojenčka, ki proti oslovskemu kašlju nista bila cepljena, in en otrok, ki je bil cepljen osnovno, ni pa bil cepljen ponovno.

"Bolezen pri vseh poteka tipično s hudimi napadi kašlja, zaenkrat brez dodatnih zapletov. Pri vseh treh je bila bolezen prepoznana v fazi, ko antibiotično zdravljenje ni več učinkovito za omilitev bolezni, približno od dva do tri tedne po začetku bolezni," so navedli. Antibiotično zdravljenje namreč po njihovih navedbah pomaga pri omilitvi bolezni v prvem tednu, ko še ni napadov kašlja in imajo bolniki samo blage respiratorne simptome, ki se ne razlikujejo od virusnih okužb dihal.

Otroke sicer zdravijo simptomatsko, s kisikom po potrebi, dojenčke pa opazujejo zaradi možnih zapletov - denimo zaradi napadov s pomodrevanjem, ki bi trajali dolgo časa, s padcem zasičenosti kisika v krvi in padcem pulza. V tem primeru bi bila potrebni premestitev v intenzivno enoto in mehanska ventilacija, so dodali.

Je pa pri trenutnemu naraščanju primerov treba upoštevati dejstvo, da je v času pandemije covida-19 in z njo povezanih ukrepov, število primerov upadlo. Kot je razvidno tudi iz spodnjega grafa, se je pojavnost oslovskega kašlja prehodno zmanjšala, v letu 2021 so zabeležili le šest primerov. Nato pa je število primerov začelo znova rasti, v letu 2022 so jih zabeležili 51, lani pa 120. To je še vedno manj potrjenih primerov kot pred pandemijo covida-19, leta 2018 je NIJZ namreč zabeležil 213 primerov, leta 2019 pa 129 primerov. 

"Med pandemijo covida-19 je zaradi ukrepov za omejevanje širjenja okužbe s SARS-CoV-2 bilo omejeno tudi kroženje drugih povzročiteljev okužb dihal v populaciji, kar bi lahko vplivalo na nekoliko večjo pojavnost oslovskega kašlja (o kateri poročajo nekatere države v zadnjih mesecih) po pandemiji covida-19," so pojasnili na NIJZ. 

V začetku januarja je NIJZ sicer poročal, da je bilo v letu 2023 zabeleženih 94 primerov oslovskega kašlja, zdaj pa so podatek popravili. "Primeri, ki smo jih prejeli za leto 2023, so bili prijavljeni z zamikom, zato je prišlo do razlike," so pojasnili.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je ob robu posveta o dostopnosti do ambulant na primarni ravni medijem povedala, da težavo glede oslovskega kašlja "že naslavlja NIJZ". Ob tem je poudarila pomen cepljenja in preventive, ki je pomembna za zaščito. Pa tudi zato, ker je preventiva v zdravstvu vedno cenejša kot kurativa, je dejala.

Lani se je proti oslovskemu kašlju cepilo več kot 1000 nosečnic

Na NIJZ pravijo, da je najučinkovitejši način preprečevanja oslovskega kašlja vzdrževanje visokega deleža cepljenih v skupnosti. "Cepljenje zmanjšuje tveganje za okužbo in zmanjšuje resnost bolezni pri cepljenih posameznikih. Zaščita po cepljenju, kot tudi po preboleli bolezni s časom upada." NIJZ zato poudarja, da je pomembno, da otroci prejmejo vsa cepljenja v skladu s programom cepljenja. 

Precepljenost predšolskih in šolskih otrok je v času pandemije covida-19 upadla. "Poleg oteženega izvajanja cepljenja v pandemiji zaradi karanten, izolacij, šole na daljavo, spremenjenega delovanja zdravstvenega sistema in posledičnih zamikov pri izvajanju cepljenja je pandemija vplivala tudi na odnos določenih posameznikov do cepljenja, kar se pozna na precepljenosti," so pojasnili na NIJZ.

Medtem ko je bila med letoma 2013 in 2020 precepljenost predšolskih otrok s tretjim odmerkom cepiva proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, okužbam s hemofilusom influence B (HIB) in hepatitisu B med 93,4 odstotka in 95,3 odstotka, je v letu 2021 padla na 86,4 odstotka, v letu 2022 pa je bila 89,2-odstotna.

Po navedbah NIJZ se je cepljenje proti oslovskemu kašlju v Sloveniji začelo leta 1959 in je vključeno v obvezni program cepljenja. Predšolski otroci dobijo tri odmerke cepiva v prvih dveh letih življenja, nato v 2. razredu osnovne šole, ob sistematskem pregledu v srednji šoli pa sledita poživitvena odmerka.

Cepljenje proti oslovskemu kašlju (s kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju) je priporočljivo tudi za nosečnice (v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja) po 24. tednu nosečnosti, v vsaki nosečnosti ter pri odraslih enkrat v odrasli dobi (samoplačniško). Po podatkih elektronskega registra cepljenih oseb se je v Sloveniji proti oslovskemu kašlju v letu 2023 cepilo več kot 1000 nosečnic, poroča NIJZ. Precepljenost predšolskih in šolskih otrok pa je sicer v času pandemije covida-19 upadla.

V Srbiji od jeseni zaradi oslovskega kašlja umrli štirje dojenčki

"V zadnjih mesecih je po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) o povečanem številu prijav oslovskega kašlja poročalo tudi več evropskih držav," piše NIJZ.

Predvsem balkanski mediji že nekaj časa poročajo o velikem porastu primerov oslovskega kašlja. Od lanske jeseni so v Beogradu štirje dojenčki tudi umrli, eden je še vedno v smrtni nevarnosti. V srbski prestolnici so od junija zabeležili skoraj 600 primerov okužb, decembra pa so razglasili tudi epidemijo oslovskega kašlja. 

Spomnimo, kaj sploh je oslovski kašelj?

Oslovski kašelj je zelo nalezljiva bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis, ki se nahaja v ustih, nosu in žrelu. Otroci, ki zbolijo za oslovskim kašljem, imajo lahko epizode kašlja, ki trajajo od štiri do osem tednov. Bolezen najbolj ogroža dojenčke do šestega meseca starosti, pa tudi majhne otroke. Pri otrocih so značilni napadi suhega, dražečega kašlja, ki včasih spominja na oslovsko riganje in med katerim bolnik težko vdihne ter hlasta za zrakom, pordi ali pomodri.

Pri dojenčkih, mlajših od treh mesecev, lahko bolezen poteka neznačilno; opazimo lahko le dihalne premore brez kašlja. Pri cepljenih otrocih in odraslih je kašelj lahko blag, neznačilen in ga zato pogosto ne prepoznamo. Na oslovski kašelj moramo pomisliti pri vsaki osebi z dolgotrajnim kašljem, ki je edini ali prevladujoči simptom bolezni.