Za Dan ustavnosti se je ustavno sodišče odločilo po zgledu tujih ustavnih sodišč, za osnovo tega praznika pa so po temeljitejšem premisleku izbrali datum sprejema slovenske ustave, to je 23. december. ''Ta dan je za ustavno sodišče najpomembnejši dogodek, obenem pa pomeni tudi bistven premik v naši državi, ki ga lahko definiramo kot prehod v svobodno demokratično družbo,'' je na prvi tiskovni konferenci ob Dnevu ustavnosti dejal takratni predsednik ustavnega sodišča Lovro Šturm.
Pred osmimi leti je bil s sprejetjem ustave samostojne Slovenije - zanjo je glasovalo 179 poslancev - postavljen temelj novemu pravnemu sistemu, ki temelji predvsem na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na načelih pravne in socialne države, na parlamentarni obliki državne oblasti ter na načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Priprave za sprejetje ustave so trajale več kot leto dni, saj je bila to ena osrednjih nalog nove slovenske oblasti, poleg tega pa so poslanci in stranke kot pri vseh pomembnejših vprašanjih, podobno kot danes, tudi tedaj skupni jezik našli šele takrat, ko so bili v časovni stiski.
Prebivalci Slovenije so se na plebiscitu dne 23. decembra 1990 z absolutno večino odločili za samostojno in neodvisno državo, ki ne bo več združena v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ). V skladu s to odločitvijo pa je slovenska skupščina na sejah vseh zborov 25. junija 1991 na podlagi soglasnega predloga vseh parlamentarnih strank in poslanskih skupin sprejela ustavni akt o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije.
