Slovenija

Osnovna bruto plača rednega profesorja se začne pri 3385 evrih

Ljubljana, 29. 09. 2019 07.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
STA / V.Š.
Komentarji
305

Novo študijsko leto se bo prihodnji teden začelo tudi za visokošolske učitelje, med katerimi so najbolje plačani redni profesorji – njihova osnovna bruto plača se začne pri 3385 evrih. Pedagoškemu delu pa tedensko namenijo od pol do dve tretjini zahtevanega efektivnega dela.

V študijskem letu 2017/18 je bilo po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) v visokem šolstvu zaposlenih 5410 ljudi, od tega 2619 visokošolskih učiteljev. Od teh je bilo 35,5 odstotka rednih, 27,3 odstotka pa izrednih profesorjev, 26,9 odstotka docentov, 6,3 odstotka predavateljev in štiri odstotke lektorjev.

Minimalni obseg efektivnega dela mora letno znašati 1700 ur

Njihove delovne obveznosti imajo nekatere posebnosti, značilne za akademsko okolje, odvisne pa so od delovnega časa, za katerega so zaposleni. Tisti, ki so zaposleni za polni delovni čas, morajo tedensko opraviti 40 delovnih ur oziroma 2088 ur letno. V to so vključeni efektivno delo, čas odmora, prazniki ter redni in izredni dopusti.

Osnovna bruto plača rednega profesorja se začne pri 3385 evrih.
Osnovna bruto plača rednega profesorja se začne pri 3385 evrih. FOTO: Dreamstime
Neposredna pedagoška obveznost pomeni predavanja in vaje, posredna pa preizkuse znanja, govorilne ure, administrativna opravila, razvijanje predmetov s spremljanjem razvoja stroke in pripravo študijskih gradiv. Sodelovanje pri upravljanju pomeni sodelovanje v delu različnih komisij ter organih fakultete in univerze.

Minimalni obseg efektivnega dela mora letno znašati 1700 ur, kar je razdeljeno na štiri dele – neposredno pedagoško obveznost, posredno pedagoško obveznost, osnovno raziskovalno in strokovno delo ter sodelovanje pri upravljanju.

Kot določa zakon o visokem šolstvu, neposredna tedenska obveznost docenta, izrednega in rednega profesorja znaša od pet do sedem ur, če s tem ni mogoče izvesti študijskih programov, pa jim lahko dekan obvezo poveča za dve dodatni uri.

Njihova celotna letna pedagoška obveznost (tako neposredna kot posredna) na Univerzi v Ljubljani znaša od 870 do 1080 ur (torej nekje od polovice do dveh tretjin zahtevanega efektivnega dela), preostalo pa odpade na raziskovalno delo in sodelovanje pri upravljanju. Asistenti morajo pedagoškemu delu nameniti od 60 do 70 odstotkov efektivnega dela.

'Govorjenje nekaterih, da delajo samo štiri ure na teden, je zato čista demagogija'

Na Univerzi v Ljubljani na vprašanje, ali imajo profesorji dovolj pedagoške obveznosti, neposredno niso odgovorili, so pa opozorili, da je pri presojanju o tem treba upoštevati, da so mnogi profesorji poleg predavateljev tudi predstojniki oddelkov, laboratorijev, kateder, dekani, prodekani in raziskovalci. "Vse to vpliva na število ur pedagoške obveznosti," so navedli za STA.

Na Univerzi v Ljubljani na vprašanje, ali imajo profesorji dovolj pedagoške obveznosti, neposredno niso odgovorili, so pa opozorili, da je pri presojanju o tem treba upoštevati več dejavnikov.
Na Univerzi v Ljubljani na vprašanje, ali imajo profesorji dovolj pedagoške obveznosti, neposredno niso odgovorili, so pa opozorili, da je pri presojanju o tem treba upoštevati več dejavnikov. FOTO: Dreamstime

Predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Marko Marinčič meni, da pedagoška obveznost ni prenizka. "Če primerjamo učne obveznosti na osnovnih šolah, gimnaziji in na univerzi so ta razmerja kar logična in primerljiva s tujino, posebej ker za profesorje veljajo bistveno večje zahteve. Poleg predavanj se morajo namreč stalno izobraževati in objavljati v znanstvenih publikacijah, opravijo pa tudi vrsto drugega dela," je navedel. "Govorjenje nekaterih, da delajo samo štiri ure na teden, je zato čista demagogija," je dodal.

Osnovna bruto plača asistenta z doktoratom 2287, rednega profesorja 3385 evrov

Pri plačah za profesorje in druge zaposlene na fakultetah in univerzi velja plačni sistem za javni sektor. Po njem je redni profesor uvrščen v 53. plačni razred, kar pomeni, da je njegova osnovna bruto plača 3385 evrov, pri čemer lahko napreduje še največ za štiri razrede. Docent je uvrščen v 46. razred, osnovna bruto plača je 2572 evrov, z možnostjo napredovanja za pet razredov. Asistent z doktoratom pa je v 43. razredu, osnovna bruto plača je 2287 evrov, z možnostjo napredovanja za pet razredov. Z novembrom se bodo v skladu s stavkovnim sporazumom vsem omenjenim trem plače zvišale še za en plačni razred, septembra prihodnje leto pa še za enega.

Minimalni obseg efektivnega dela mora letno znašati 1700 ur.
Minimalni obseg efektivnega dela mora letno znašati 1700 ur. FOTO: Dreamstime

Predsednik visokošolskega sindikata Marinčič ocenjuje, da so bile plače profesorjev primerne le do takrat, ko je vlada popustila zdravnikom in jim dovolila povišanje. To je ustvarilo veliko nesorazmerje v javnem sektorju, je opozoril. "Zdravnik, ki je ravnokar prišel z univerze in opravi specializacijo, s plačo v trenutku poskoči precej nad plačo rednega profesorja, zaposlenega na medicinski fakulteti. Slednje je tudi razlog, da so profesorji na medicinski fakulteti raje kot profesorji zaposleni kot zdravniki v kliničnem centru," pravi.

'Imamo položaj, ko si večino denarja od trženja razdelijo vodilni na fakultetah'

Kot nesorazmerno nizke pa ocenjuje plače asistentov, lektorjev in drugih "nižjih" pedagoških delavcev, "posebej če jih primerjamo z zaposlenimi na nižjih ravneh izobraževanja".

Posebno težavo plač v visokem šolstvu vidi v nedorečenosti zakona o visokem šolstvu, ko gre za dodatno delo. Zakon namreč po njegovih besedah ne ureja natančno dela preko avtorskih in podjemnih pogodb, kar je tudi pripeljalo do znanih afer na ljubljanski in mariborski univerzi.

Nedorečena je tudi tržna dejavnost fakultet. Doreči bi bilo treba, v kolikšni meri se fakultete lahko ukvarjajo s tržno dejavnostjo, če se sploh lahko, in kakšno plačilo lahko nekdo pri tem prejme, pravi. "Tako pa imamo trenutno položaj, ko si večino tega denarja med seboj razdelijo vodilni na fakultetah," je dejal.

Marinčič: Prilaščanje tujega dela opazno predvsem pri raziskovalnih projektih

Med anomalijami v visokem šolstvu so nekateri že pred časom izpostavljali tudi primere, ko si profesorji prilastijo raziskovalno delo, ki ga v okviru priprav na diplomsko delo ali v okviru raziskovalnega projekta opravijo študentje ali asistenti.

Marinčič opozarja, da se zlorabe dogajajo predvsem pri raziskovalnih projektih, bodisi na raziskovalnih ustanovah bodisi na fakultetah v okviru njihove raziskovalne dejavnosti, ko si vodje raziskovalnih skupin prilastijo delo celotne skupine. Precej pogosti so pojavi, ko vodja skupine zahteva, da je naveden kot prvi avtor pri vseh objavah, četudi pri delu skupine ni prispeval ničesar. "Tako povečuje svoje objave, svojo moč in izboljšuje svoje možnosti za naprej," je navedel Marinčič. Ob tem je opozoril, da gre za pojave, ki so v javnosti zelo malo znani.

Na ljubljanski univerzi so v odgovoru na vprašanje o tej problematiki bolj diplomatski. Kot pravijo, so običajno profesorji tisti, ki pridobivajo projekte, znotraj katerih potem svoje mesto dobijo tudi asistenti in študenti. "A pri tem je treba znati prenašati odgovornosti in tudi ugodnosti na mlajše. To je umetnost vodenja in vsi tega ne obvladajo," so dodali.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (305)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

123soba
06. 08. 2021 14.15
-1
In pri kateri vrednosti se konča. To objavite...
Kuku456
30. 09. 2019 21.39
-2
Pa zelooo se pretegnejo za ta kes...kao
bojer
30. 09. 2019 21.11
+3
Sprašujem se, če je ta članek sponzoriran?
nikhrast
30. 09. 2019 16.17
-5
Plača skoraj 3400 evrov, pa to je verjetno na mesec, potem bi bila letna plača okoli 40 tisoč eurov, pa to za profesorja. Neverjetno nizka, še moja hčerka ki uči v osnovni šoli zasluži več kot dvakrat več, dobiva pa plačanih samo deset mesecev letno, dva meseca učitelji po osnovnih šolah in gimnazijah tako ne delajo. Dva meseca lahko ulitelji počivajo ali pa dobijo še eno službo.
LaFemme
30. 09. 2019 12.46
-1
Seveda si plačajo še dodatek za stalno pripravljenost pa za kakšna neobstoječa izobraževanja... V bistvu so plačani za izobrazbo ki so jo dosegli (magisterij, doktorat) in ne za svoje delo, ker s tistimi njihovimi predavanji se študenti zelo malo naučijo.
ArkaMast
30. 09. 2019 11.06
+7
A tistih 400.000 se ze ve od kje so se vzeli?
ArkaMast
30. 09. 2019 11.05
+17
Lahko je vsak politik, ne more pa biti profesor. Profesorji si zasluzijo visoko placo. Od njih je odvisna izobrazba mladih.
hotchilipoper
30. 09. 2019 09.14
-2
Šest delavcev dela za enega profesorja,ki ga je učil,kako naj dela, da bo lepo živel,lepo boga mi
kaktusar1
30. 09. 2019 08.56
-3
kolk pa dobijo potem še od predavanj na večernih faksih.....100 000 eur naprej na leto...zato pa morajo dopoldan mal počivat...
kaktusar1
30. 09. 2019 08.52
+2
pa dvomim, da imajo res za 4 ure delat.....še tisto, kar bi morali, delajo največkrat asistenti...
felix59 drugič
29. 09. 2019 21.23
+11
Koliko ima pa hišnik-vzdržavalec plače , banda lopovska !!!
Kreden2
30. 09. 2019 07.28
-1
En takle plača približno tolk davkov za zdravstvo kot ene deset hišnikov.
slo_veter
30. 09. 2019 07.33
+8
koliko časa je študiral hišnik in koliko let daš, da prideš do dr. naziva ? To ne moreš primerjati .
prašek
30. 09. 2019 08.26
+11
Po osn. šoli moraš še 13 let študirat z dr. naziv !!!!!
prašek
30. 09. 2019 08.27
+4
4 leta srednja šola, 4 leta faks, pet let do disertacije !!!
felix59 drugič
30. 09. 2019 10.33
+0
Jaz že 40 let študiram , kako bom plačal položnice !!
Karantanija
29. 09. 2019 18.13
+2
Ni slabo ....
METKA102
29. 09. 2019 16.25
+9
Visoka številka. Ko pa odšteješ dohodnino, pok. in zdr. prispevke je zadeva povsem drugačna. Nehajte s temi bruto plačami. Asistent dobi nekaj tam okrog 1.700 €.
Karantanija
29. 09. 2019 18.13
+16
Res je, bruto nič ne pomeni, neto povejte.
slo_veter
29. 09. 2019 21.06
+0
3000 bruto za današne razmere ni bogve kaj. Pri čemer ni resne božičničnice niti 14 plače. Profesorji Lj univerze pa tudi ne smejo predavati drugje po fakultetah .. tako da je to to. Ja osebna odločitev, če se greš kaj takega kot je profesorska. Ponavadi, če doktoriraš si dovolj sposoben za kakšno komercialno bolj zanimivo službo
yokerxdinterfan
29. 09. 2019 15.09
+16
Poglejte, sem čakal na zagovor izpita in dva profesorja jamrata kako imajo slabo opremo ker so pač dobili osnovni model računalnika ki ima cenovni razpon id 1300€ pa do 2000€ ter lanskoletne iphone.....predavanje je pa itak branje iz powerpointa.
Moj?ica123
29. 09. 2019 14.59
+23
Preveč zaslužjo nimaš kej. To je dejstvo.
Moj?ica123
29. 09. 2019 15.00
-8
Mauzahecmauzares
29. 09. 2019 15.53
+2
KAPIBARA
29. 09. 2019 16.40
-1
@ mau - hvala ti, da dviguješ povrečej gluposti..
Mayte88
29. 09. 2019 14.15
+14
Dekanka, Profesorica borka za skupinske WC je si zasluži posebni dodatek za sranje na UNIVERZI pardon FDV ju. Morda ,mesečno 10 rol Papirja Paloma. Baje na FDV ju odmeva Ari, verderči ROMA papir na skupinskem WC ju za ritko A+B je Paloma.
abmam
29. 09. 2019 14.02
+41
Prav hudega pa profesorjem ni. Vsak se z vsemi kremplji oklepa dobro plačane in nič težke službe, ko je treba oditi v penzijo.
RamzesII
29. 09. 2019 14.25
+7
Ne vem zakaj, pri taki plači nima slabe penzije, za honorar pa še vedno lahko kaj odpredava.
pingvinislo5
29. 09. 2019 13.47
+15
ko gre za plače delavcev...pišete v neto zneskih....ko pa želite med narod vnesti razdor z objavo bolje plačanih delovnih mest, pa začnete pisati bruto zneske.... 3400 bruto je 1800 neto. kar je sicer lepa plača za slovenijo, ampak v primerjavi s tujino, sploh z enakim delovnim mestom, je zelo mizerna.
ssecnik
29. 09. 2019 13.50
+12
Ko bo plča odvisna od efekta in znanja bo pol manjša ?
prašek
29. 09. 2019 13.55
+0
secnik ...... In kakšna je tvoja izobrazba, da lahko sodiš o efektu in znanju ??????? sam prašam
Morana7
29. 09. 2019 14.16
+7
pingvin saj smo v Sloveniji in en v tujini in z državami, kjer so ti kadri plačani več se ne moremo primerjatpo nobenih ekonomskih kazalcih..od kje bi torej imeli enake oz. primerljive plače?
Kaj_je_res
29. 09. 2019 13.37
+9
Dobro so si postlali.
prašek
29. 09. 2019 13.38
+0
Saj so si postiljali vsaj 30 let ! Toliko časa namreč traja študij, da si potem profesor !
wolfterier
29. 09. 2019 16.18
-4
Kristus,prašek,a vsak razred trikrat ponavljajo. Jaz sem naredil srednjo tehnično ob delu v dveh letih -vse štiri letnike.
prašek
29. 09. 2019 16.29
+8
Kuža ...... Moj sin je delal po srednji šoli faks, potem pa še doktorat ! Ker je delal brez vmesne stopnje (magisterij), je zagovarjal disertacijo pri 30. letih !!!! Niti enkrat ni ponavljal ....
prašek
29. 09. 2019 16.31
+6
Hčerka pa je delala magisterij , rodila in šele potem pri 32. letih zagovarjala disertacijo !
Ovca12345
29. 09. 2019 13.22
+38
80% so naduti bogovi, ki mislijo da so studenti tam zaradi njih in ne oni zaradi studentov.