Pridobili smo osnutek zakona in ga hranimo v uredništvu. Predlog je napisan na več kot 60 straneh. Če izpostavim zgolj nekaj ukrepov: vstop v stanovanje brez sodne odredbe bo dovoljen, "če je neogibno potrebno, da se zavarujejo ljudje in premoženje ali odvzamejo orožje ali drugi nevarni predmeti, s katerimi je bila ogrožena osebna varnost ljudi ali premoženje."
Ukrep je omejen le na tisto stanovanje, za katere policisti ugotovijo, da obstaja verjetnost, da je bilo v to stanovanje skrito orožje. Policisti o vstopu v tuje stanovanje izdajo potrdilo. V potrdilu navedejo razloge za vstop in morebitne poškodbe, ki so nastale pri vstopu.
Uporaba dronov in drugih pripomočkov za snemanje bo omejena na tri mesece, lahko pa se tudi podaljša z odredbo. Ta ukrep odredi generalni direktor Policije ali direktor policijske uprave. Varnostna akcija oziroma racija bo časovno omejena, in sicer ne bo smela presegati treh ur.
Če pa bo šlo za širše območje ali kompleksnejše varnostne razmere, se lahko trajanje varnostne akcije določi do največ šest ur.
Ob koncu zakona se predlaga, da nekateri členi veljajo za obdobje dveh let po uveljavitvi tega zakona, nekateri pa za obdobje enega leta.
Predvideni ukrepi na področju socialnega varstva
Uredili naj bi postopek odvzema otroka v primeru zanositve mladoletnic. Gre za ukrep, ki že obstaja, vendar naj bi s spremembami zagotovili, da se ob primerih mladoletne nosečnosti takoj sproži postopek presoje odvzema otroka.
Napovedana je bila sicer ukinitev otroškega dodatka za tovrstne primere, ker naj bi te socialne prejemke zlorabljali skrbniki mladoletnic. A ta ukrep bo nekoliko drugačen.
Z otroškimi dodatki naj bi po novem razpolagali centri za socialno delo, ki naj bi skrbeli za to, da je denar res porabljen za dobrobit otroka.
Predlog zakona so koalicijski partnerji dobili pozno popoldne, kmalu naj bi se iztekel rok za njihove pripombe, zakon pa naj bi usklajevali še do poznih večernih ur, to pomeni, da se vsebina do četrtka, ko bo šel zakon na sejo vlade, lahko še spremeni.
Prvi odzivi na načrtovane spremembe na področju socialne politike: kam z odvzetimi otroki?
Odvzem otroka mora biti vedno zadnji in skrajni ukrep, poudarja profesorica s Fakultete za socialno delo Vesna Leskošek. Ob tem opozarja, da v Sloveniji nimamo dovolj namestitvenih kapacitet za otroke, ki bi jih - po trenutnih načrtih - lahko odvzeli mladoletnim materam.
Ukinitve otroškega dodatka za mladoletne matere, ki ga je prejšnji torek v Novem mestu napovedal premier, očitno ne bo. Bo pa vlada - kot že omenjeno - neuradno z drugimi ukrepi posegla na področje mladoletnih nosečnosti in otroških dodatkov.
Skrbištvo nad otrokom, rojenim materi, mlajši od 15 let, danes v praksi pogosto prevzamejo njegovi stari starši. In ti tako prejemajo tudi otroške dodatke. Neuradno pa gredo vladni ukrepi torej v smeri - da bi s tem denarjem razpolagal Center za socialno delo.
Centri za socialno delo bi po trenutnih vladnih načrtih postali skrbniki v primerih zanositev deklic, mlajših od 15 let. Obenem pa bodo morali tako za mladoletno mater kot za novorojenega otroka začeti s presojo, ali so potrebni tako imenovani ukrepi za varstvo koristi otroka, kar vključuje tudi odvzem.
"Odvzem otroka je zadnji ukrep, ki ga imajo institucije, da otroku zagotovijo varstvo, ne pa prvi," opozarja profesorica s Fakultete za socialno delo. Opozorja pa, da bi lahko nastal tudi problem: kam z odvzetimi otroki? "Problem, ki ga ima Slovenija, na katerega seveda sedaj ne računajo, je pa to, da absolutno nimamo namestitvenih kapacitet /.../ Smisel odvzema otrok kot zelo trdega in zelo represivnega ukrepa je, da otroka izločimo iz zlorabljajočega okolja, kjer živi v nevarnosti in mu zagotovimo boljše življenje, ne slabše," poudarja Leskoškova.
Predvsem pa svari, da morajo biti spremembe socialne politike premišljene. Ukrepi, ki nastanejo praktično čez noč, še dodaja, lahko na dolgi rok naredijo več škode kot koristi.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.