Po prvih analizah in s pomočjo posameznih zob so ugotovili, da gre za vsaj tri vrste rastlinojedih dinozavrov, mesojedega dinozavra ter najmanj tri različne vrste krokodilov.
Kosti so sicer močno razpršene po kamnini, tako da skeletov nikakor ne bo mogoče sestaviti. Izkazalo pa se je, da so se zelo dobro ohranili številni zobje.
Največ zob je od t. i. račjekljunih dinozavrov, ki so živeli v čredah in so bili v povprečju veliki kot afriški slon.
Drugi tip rastlinojedih dinozavrov najverjetneje sodi v družino Iguanodonov, tretjega pa še niso natančneje opredelili. Tudi vrste mesojedih dinozavrov zaenkrat še niso uspeli določiti, po vsej verjetnosti pa gre za družino majhnih, ptičem podobnih dinozavrov.
Med krokodilskimi zobmi prevladujejo zobje gumbaste oblike, ki so bili namenjeni za drobljenje želvjih oklepov ali pa trdih lupin mehkužcev.
Zanimivo je predvsem to, da je najbolj pogost tip krokodilskih zob iz Kozine nov, se pravi, da v znanstveni literaturi še ni bil opisan.
Kako konkretno poteka rekonstrukcija v ljubljanskem paleontološkem muzeju, je zaenkrat še skrito očem. Vsekakor pa bo, kot zatrjujejo strokovnjaki, po koncu preparacije v laboratoriju mogoče točno določiti, kakšne živalske združbe so pred približno 70-imi milijoni let živele na Krasu.
