Hrvaško zunanje ministrstvo je na slovensko veleposlaništvo v Zagrebu naslovilo protestno noto zaradi uredbe o določitvi slovenskega ribolovnega območja na morju, ki jo je včeraj sprejela slovenska vlada. Hrvaško ministrstvo uredbo popolnoma zavrača in meni, da je nesprejemljiva, pravno neutemeljena in nična.
Na hrvaškem zunanjem ministrstvu ocenjujejo, da gre za nesprejemljivo odločitev, ki si jo je mogoče razlagati s poskusom poseganja po hrvaškem ozemlju. Po njihovem mnenju je uredba o določitvi slovenskega ribolovnega območja v nasprotju s konvencijo ZN o pomorskem pravu. Ministrstvo še meni, da je povsem nesprejemljivo, da si skuša slovenska stran s takšno uredbo enostransko prisvojiti celotno območje Piranskega zaliva, katerega obala pripada obema državama, in da poskuša določiti, da se slovensko ozemeljsko morje razteza do hrvaškega kopna.
Hrvaško zunanje ministrstvo ugotavlja, da tudi ta odločitev slovenske vlade potrjuje politično upravičenost in pravno utemeljenost uradnega predloga hrvaške vlade za rešitev spora o meji na morju pred mednarodnim pravosodnim organom. Hrvaško ministrstvo je o vsem navedenem obvestilo Evropsko komisijo.
Sanader: Uredba je pravno nična
Uredba slovenske vlade o ribolovnem območju je pravno nična in nima nobenega pravnega učinka za Hrvaško. Uredbo Hrvaška zavrača, je danes v Zagrebu izjavil hrvaški premier Ivo Sanader. "Enostranske poteze katerekoli vlade - Hrvaška pa takih potez ne bo sprejemala - govorijo samo o nervozi," je dejal Sanader in ponovil, da je Slovenija v četrtek sprejela nov enostranski in pravno ničen akt, ki nima nobenega učinka na meje.
"Meja bo tam, kjer je danes, to je po sredinski črti v Piranskem zalivu in seveda bo kot taka tudi spoštovana. Zato bo moral vsakdo v hrvaških teritorialnih vodah spoštovati hrvaške zakone," je dejal Sanader.
Evropski ali dvostranski problem?
Kot je še dodal, je Zagreb že včeraj obvestil Evropsko komisijo o "tem enostranskem aktu Slovenije", ki je bil po mnenju Hrvaške "popolnoma odvečen, nepotreben in pravno ničen". "Evropska komisija zato ve, o čem je govora," je dejal Sanader.
Ob tem je dodal še, da je skušala Slovenija je vprašanje meje v Piranskem zalivu vsiliti kot evropski problem. Toda to je dvostransko vprašanje in ga kot takega vidi tudi Evropska unija, ki je to dala tudi jasno vedeti, je poudaril Sanader in izrazil mnenje, da bi bilo najboljše, "če iz tega ne delamo evropskega problema".
Se v Sloveniji kdo boji arbitraže?
Vprašanje meje na morju se bo moralo po Sanaderjevem mnenju rešiti pred mednarodnim sodnim telesom, saj Slovenija in Hrvaška tega vprašanja ne moreta rešiti dvostransko. "Prepričani smo, da so naši argumenti močni, zato mislim, da se morda kdo v Sloveniji tudi boji arbitraže," je še ocenil Sanader.
Pri tem je spomnil, da je hrvaško ministrstvo za zunanje zadeve slovenskemu zunanjemu ministrstvu že predlagalo začetek priprav za arbitražni postopek pred mednarodnim sodnim telesom in da je hrvaška vlada to tudi potrdila, o tem pa so soglasje dosegle tudi vse stranke v hrvaškem saboru. Pri tem je sicer še izpostavil, da bi se morala parlamenta obeh držav pred začetkom arbitraže tudi zavezati, da bosta spoštovala njene odločitve.
Državi bi morali imeti dovolj moči za rešitve
Sicer pa je hrvaški premier še ocenil, "da imata Slovenija in Hrvaška precej več skupnega, kot je teh nekaj odprtih vprašanj", ki pa jih po njegovem mnenju vendarle ne bi smeli podcenjevati. Pri tem je poudaril pomen vprašanja deviznih vlog hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke, ki ga Hrvaška po njegovih besedah ne bo zanemarila, "tu pa je tudi vprašanje nuklearke v Krškem in vprašanje Svete Gere" oz. Trdinovega vrha. Hrvaška in Slovenija bi morali imeti dovolj moči, da vsa ta vprašanja končno rešita, je še menil Sanader.
Pavliha: Uredba na trhlih temeljih
Poslanec Marko Pavliha (LDS) je sprejeto vladno uredbo označil kot pričakovano politično potezo, ki pa sloni na trhlih mednarodnopravnih temeljih. Ob tem se je vprašal, kako dolgo bo še trajalo "napenjanje mišic" med Slovenijo in Hrvaško, hkrati pa je vlado in zunanje ministrstvo v imenu poslanske skupine LDS pozval, naj v prihodnje večino svojega časa nameni reševanju problemov s Hrvaško.
Pavliha je tudi kot mednarodnopravni strokovnjak ocenil, da je Slovenija z uredbo naredila nov enostranski akt, ki je v nasprotju z mednarodnim pravom, ker status Piranskega zaliva še ni določen. Ob tem je pojasnil, da uredba pri določanju ribolovnih con A, B in C določa Piranski zaliv kot notranje vode Slovenije, kar pa je sporno, saj status Piranskega zaliva ni določen.
Kot je pojasnil, Hrvaški po načelu pravičnosti vendarle pripada nek pas, nek del Piranskega zaliva, zato je brez ustreznega sporazuma z nasprotne strani govoriti o tem, da je slovensko ribolovno območje ves Piranski zaliv, v nasprotju z mednarodnim pravom in enostranski akt.
Pavliha se je tudi vprašal, zakaj so se s problematiko odnosov s Hrvaško v zadnjih časih ukvarjali "vsi drugi, samo MZZ ne" in spomnil, da je zakon o razglasitvi ekološke cone in epikontinentalnem pasu sprejemalo ministrstvo za okolje in prostor, uredbo o ribolovnem območju pa ministrstvo za kmetijstvo.
Zato je v tej luči izrazil pričakovanje, da se bo MZZ zdaj vendarle bolj dejavno posvetilo reševanju težav med državama in da se bodo stiki med zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom in njegovo hrvaško kolegico Kolindo Grabar-Kitarović okrepili.
Juri: Dvostranski dogovor je nerealen
Poslanec Socialnih demokratov (SD) Aurelio Juri je na vlado naslovil poslansko vprašanje, kako bo Slovenija ravnala ob napovedi Hrvaške, da bo zavarovala svoje ribolovno območje in ga uveljavila do sredine Piranskega zaliva. Juri vlado tudi sprašuje, kako ob razglasitvi slovenskih ribolovnih con odgovarja na vprašanja slovenskih ribičev, do kod naj brez skrbi lovijo.
Aurelio Juri premierju Janezu Janši predlaga, naj pokliče svojega hrvaškega kolego Sanaderja, s katerim naj se resno dogovorita, kako umiriti strasti in kako v Piranskem zalivu in širše vzpostaviti razmere, ki bodo znosne in nenevarne za obe strani. Juri še pravi, naj predsednik vlade medtem sprejme dejstvo, da je dvostranski dogovor o meji na morju po propadu sporazuma Drnovšek-Račan nemogoč in nerealen in da je edina odgovorna in izvedljiva pot do rešitve spora sodišče ali mednarodna arbitraža.
