Kaznovanje sindikatov ali odprava obveznega članstva?

Kolegij predsednika DZ Zorana Stevanovića je danes predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije sprejel brez razprave, v zvezi s predlogom novele zakona o delovnih razmerjih, ki delodajalcem ukinja obveznost odtegovanja sindikalnih članarin neposredno od plač zaposlenih, pa so padale ostre besede. V novi opoziciji, ki predlagane spremembe zavrača, so poudarili, da je skrajšani postopek obravnave povsem neprimeren.

Vodja poslancev Svobode Nataša Avšič Bogovič je opozorila, da so poslanci SDS in NSi predlog vložili, potem ko so sindikati izrazili ostro nasprotovanje interventnemu zakonu in, da bi ga zaustavili, zbrali več kot 47.000 podpisov v podporo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o njem. "Gre torej za potezo iz maščevalnosti in za povračilni ukrep," je ocenila.

Prepričana je, da se na ta način udejanja t. i. madžarski model slabitve moči sindikatov pod vlado Viktorja Orbana. Na Madžarskem je leta 2024 prišlo do ukinitve avtomatskih odtegljajev članarin v javnem sektorju in do popolne prepovedi sindikalnega organiziranja v oboroženih silah, že leta 2021 pa tudi do prepovedi kolektivnega pogajanja za nekatere poklice v javnem sektorju, na primer v zdravstvu, je povzela. "Sindikate, če ne bodo pridni in ubogljivi, čakajo ukrepi iz Orbanovega priročnika," se boji.

Vodja poslanske skupine Levica in Vesna ter sokoordinator Levice Luka Mesec je izpostavil, da je bila Slovenija v devetdesetih letih prejšnjega stoletja zamišljena kot država, ki se postavlja okoli socialnega dialoga. "Pomembne družbenoekonomske spremembe naj bi se dogajale skozi dogovor med vlado, gospodarstvom in sindikati," je izpostavil. Predlog novele Zakona o delovnih razmerjih pa gre mimo socialnega dialoga in javne razprave, je pristavil.

Pred "hitenjem, histerijo in maščevalnostjo" je posvarila tudi vodja poslanske skupine SD Meira Hot. Kot je navedla, spremembe temeljnega zakona za urejanje delovnih razmerij zahtevajo širšo razpravo in redni postopek. S predlogom se po njenih besedah slabi organiziranost delavcev, "to pa je v nasprotju z usmeritvami Evropske komisije, ki poudarja pomen krepitve socialnega dialoga, kolektivnega dogovarjanja in avtonomije socialnih partnerjev". Ponovila je, da se v SD zavzemajo za vpis socialnega dialoga v ustavo, da se ga ne bi več kršilo.

Ne spreminja se veliko materije, je odločitev za skrajšani postopek v imenu predlagateljev utemeljila vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec in zavrnila očitke o omejevanju delovanja sindikatov. "Gre za to, da naj članarino plačuje tisti, ki jo želi, tistemu sindikatu, ki jo želi. Nihče ne pravi, da nekdo ne sme biti član sindikata, da naj ne plača, da ne sme stavkati, da ne sme podpisati ali zbirati podpisov proti kateremukoli zakonu," je zatrdila.

Novi opoziciji je ob tem očitala, da je v preteklosti sama "črno na belem omejila stavko" zdravniškega sindikata Fides, s tem ko je razširila obseg storitev, ki jih morajo zdravniki opraviti v tem času.

Vodja poslanske skupine NSi, SLS in Fokus Janez Cigler Kralj je medtem nanizal več argumentov v prid spremembam zakona. Izpostavil je, da sistem obveznega ali prisilnega članstva v katerikoli organizaciji zasebnega prava v 21. stoletju v sodobni demokratični družbi ni primeren. Poleg tega mora biti članstvo v sindikatih anonimno, če delodajalec prek svojega računovodstva neposredno odvaja članarino sindikatu, pa je seznanjen s tem, da je nek delavec včlanjen v sindikat, zaradi česar lahko pride do pritiskov nanj. Ob tem se je zavzel še za poseg v Zakon o reprezentativnosti sindikatov, da se na novo pregleda, kateri sindikati so reprezentativni.

Vodja poslanske skupine Resnica Katja Kokot je medtem predstavila stališče predsednika nereprezentativnih Sindikatov Podravja Milana Mesariča, kjer podpirajo tako interventni zakon kot spremembe Zakona o delovnih razmerjih. Mesarič se je med drugim zavzel za ukinitev Ekonomsko-socialnega sveta, kjer da sindikalne organizacije "le mešajo meglo in dokazujejo svojo nesposobnost".

Kolegij je danes sprejel tudi odločitev, da bodo poslanci na sredini izredni seji odločali o več sodniških imenovanjih. Obravnave predlogov v zvezi z etičnim kodeksom pa vodje poslanskih skupin danes niso opravile. Ta točka bo na dnevnem redu ene od prihodnjih sej kolegija.

Odzvali so se tudi v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije, kjer pravijo, da je današnja seja kolegija DZ razgalila vse razpoke, napetosti in resnične namene predlagateljev sprememb Zakona o delovnih razmerjih. "Že uvodoma je bilo jasno, da ne gre za tehnični zakon, temveč za politični buldožerski obračun s sindikati," so zapisali.

Po njihovih besedah je še posebej izstopal vodja poslanske skupine NSi, SLS in Fokusa Janez Cigler Kralj, "ki je na sindikalnem predvolilnem soočanju, ki se je odvijalo dne 6. marca 2026 v Domu sindikatov, jasno povedal, da je sam zavezan k socialnemu dialogu in da prihaja iz delavske družine ter da se mu zdi ključno, da se v socialnem dialogu išče ravnotežje z roko v roki za korist družbe, v kateri živimo, medtem ko je danes nanizal več argumentov v prid spremembam zakona brez kančka socialnega dialoga". Kot omenjajo, je poudaril, da naj bi bil sistem obveznega ali prisilnega članstva v organizacijah zasebnega prava neprimeren, da mora biti članstvo v sindikatu anonimno ter da naj bi delodajalec z odtegovanjem članarine lahko izvajal pritiske na delavca. Zavzel se je tudi za poseg v zakon o reprezentativnosti sindikatov, da bi se na novo določilo, kateri sindikati so reprezentativni.

Pravijo, da poleg njegovega buldožerskega pristopa, ki v celoti ruši njegove izjave in obljube na tem soočenju, to nikakor ne vzdrži resne presoje, saj v Sloveniji ni obveznega ali prisilnega članstva v sindikatih; odtegovanje članarine po njihovih trditvah ni razkritje članstva, ampak tehnična storitev; najbolj zaskrbljujoče pa se jim zdi, da je že napovedan naslednji korak v razgradnji delavske moči z odpiranjem Zakona o reprezentativnosti sindikatov, ki bi pomenil "neposreden poseg v samo arhitekturo socialnega dialoga".

Ob tem so si v Konfederaciji sindikatov postavili vprašanje, ki si ga ni nihče: Kako pa predstavniki delodajalcev dokazujejo svojo reprezentativnost?

"Sindikati, ki premikamo meje, imamo v podzavesti zapisano nekaj, česar se politika in kapital pogosto delata, da ne razumeta, in sicer, da smo po definiciji v konfliktu s kapitalom. Ne zato, ker bi si to želeli, ampak zato, ker so naši cilji različni. Kapital želi nižje stroške, večjo fleksibilnost, manj pravil. Delavec želi varnost, pravičnost in dostojanstvo. Ta dva svetova se ne srečata sama od sebe. Srečata se šele tam, kjer stoji sindikat kot edina sila, ki lahko reče: Tukaj je meja," so še zapisali.