Ostrc: Ministrstvo za zdravje s približno 200 milijoni evrov primanjkljaja

Ostrc je spomnil, da so Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) novembra 2025 zagotovili 520 milijonov evrov dodatnih sredstev, a zadostnih sredstev niso zagotovili v finančnem načrtu ministrstva. "Manjka 100 milijonov evrov, ob čemer so del storitev, kot so na primer transplantacije, izvzeli iz proračuna ZZZS in ga preložili na državni proračun. Ob tem smo ugotovili še dodatnih približno 100 milijonov evrov razlike med prevzetimi obveznostmi in zagotovljenimi proračunskimi sredstvi," je na današnji novinarski konferenci povedal Ostrc.

Poslovanje bolnišnic po njegovih besedah kaže podobno sliko, saj so bolnišnice v prvih petih mesecih ustvarile približno 22 milijonov evrov izgube. "Ob nespremenjenih trendih in brez dodatnih ukrepov bi lahko skupni primanjkljaj bolnišnic do konca leta dosegel med 80 in 100 milijoni evrov," je dejal Ostrc. Po oceni vodstev bolnišnic in Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije so ključni razlogi za izgube učinki uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za leto 2026 in učinki plačne reforme na stroške dela.

Dodal je, da je posebej zaskrbljujoče stanje na onkološkem inštitutu, na podobna tveganja pa opozarjajo tudi vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, UKC Maribor in Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. "Zato bom vodstvom javnih zdravstvenih zavodov naročil pripravo sanacijskih načrtov, da poiščejo notranje rezerve za stabilizacijo njihovega poslovanja," je poudaril.

Spomnil je, da je država lani za pokrivanje izgub bolnišnic namenila skoraj 64 milijonov evrov, kar pomeni, da številni pozitivni poslovni rezultati za lani niso temeljili na dolgoročno vzdržnem poslovnem modelu, ampak na dodatnih državnih sredstvih. "Zato bomo pregledali tudi merila in utemeljenost izplačil delovne uspešnosti oziroma nagrad vodstvom javnih zdravstvenih zavodov," je napovedal. Po njegovih besedah to jasno kaže, da sedanji sistem vodenja in financiranja potrebuje korenite spremembe.

Ugotovili so tudi "izrazito rast sredstev za nevladne organizacije in društva". Sredstva so se namreč v nekaj letih povečala s približno štirih na več kot 12 milijonov evrov letno. Tudi na tem področju bodo zato preverili učinkovitost, namenskost in preglednost porabe javnih sredstev.

Prevzeli so tudi več odprtih postopkov pred evropsko komisijo in sodiščem EU, med drugim postopek glede ureditve javnega naročanja zdravil iz leta 2024. Rok za vložitev zakonodajnih sprememb je bil 30. junij, Evropski komisiji pa so "nemudoma odgovorili", da bodo pripravili potrebne spremembe.

Po podrobnem pregledu projekta nove infekcijske klinike UKC Ljubljana pa so ugotovili, da bo zaradi zamud in neusklajenosti postopkov v začetnih fazah od predvidenih približno 55 milijonov evrov evropskih sredstev mogoče uspešno črpati le približno 35 milijonov evrov, je pojasnil Ostrc.

Ugotovili so tudi zaostanek pri sprejemanju podzakonskih predpisov zakona o zdravstveni dejavnosti. Od predvidenih 20 podzakonskih aktov jih je bilo sprejetih šest. Prav tako niso sprejeli več podzakonskih aktov zakona o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu, zato se več kot leto dni niso izvajali izredni strokovni nadzori.

Ostrc je dejal, da so prve ukrepe že sprejeli, med drugim so imenovali direktorico agencije za kakovost in začeli vzpostavljati sistem izrednih nadzorov. Pospešili so aktivnosti pri projektih iz načrta za okrevanje in odpornost, z vodstvi ZZZS, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in zdravstvenih zavodov pa so začeli usklajevanja o finančni stabilizaciji sistema. "Pripravljamo organizacijske, kadrovske in zakonodajne spremembe, ki jih bomo predstavili v prihodnjih mesecih," je napovedal.

"Naše jasno izhodišče je, da moramo na vseh področjih zdravstvenega sistema najprej poiskati notranje rezerve, izboljšati organizacijo in povečati učinkovitost poslovanja. Cilj vsega je dostopno, bolje upravljano in finančno vzdržno javno zdravstvo," je še poudaril Ostrc.